Curiosity je odprl novo obdobje v raziskovanju rdečega planeta. Ambicije o raziskovanju Marsa in prihodu nanj so bile v zgodovini že veliko večje, zdaj pa so vendarle na bolj realnih tleh.
Strokovnjaki ameriške vesoljske agencije NASA so bili ob prihodu vesoljskega terenca na rdeči planet upravičeno veseli. Ko z velikim zanimanjem opazujemo kakovostne posnetke, ki jih Curiosity pridno pošilja s terena, si skoraj težko predstavljamo, kako velika so bila v preteklosti pričakovanja glede spoznavanja Marsa. Celo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se gospodarske in druge brazgotine po krvavi drugi svetovni vojni še niso niti pošteno zacelile.
Takrat se je krepila hladna vojna med Zahodom, ki so ga v vesoljskih raziskavah poosebljale Združene države Amerike, in Vzhodom, kjer je skoraj edino besedo – ne samo pri tem – imela Sovjetska zveza. Za razkazovanje moči pa so seveda bile primerni tudi načrti, če že ne dosežki pri spoznavanju drugih planetov.
Mars je zelo, zelo daleč
Zanimanje za druge planete in morebitno življenje na njem se je okrepilo že v začetku 17. stoletja, ko je Galileo Galilei začel pri svojih astronomskih raziskavah uporabljati teleskop, iznajden malo pred tem. Veliko več novih podatkov o rdečem planetu smo začeli pridobivati v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko so prvi vzorci z našega planeta prispeli na Mars. V tem času so zelo vneto razmišljali, da bi na rdeči planet poslali kakšnega znanstvenika, a je celo na veliko bližjo Luno človeška noga stopila šele 20. julija 1969.
Luna je od Zemlje oddaljena povprečno 384 tisoč kilometrov, razdalja pa se spreminja do približno 20 tisoč kilometrov navzgor ali navzdol glede na položaj Lune na elipsoidni tirnici okoli Zemlje. Za primerjavo, Mars od Zemlje loči povprečno 225 milijonov kilometrov, a njuna dejanska medsebojna razdalja lahko teoretično niha med slabih 55 milijonov in dobrih 400 milijonov kilometrov, ker planeta krožita okoli Sonca po povsem neusklajenih tirnicah.
Prvi poskusi poletov plovil proti Marsu večinoma neuspešni
Že pošiljanje vesoljskih plovil proti Marsu se je izkazalo kot veliko zahtevnejša naloga, kot so sprva pričakovali. V začetku je kar dvema tretjinama plovil na poti do rdečega planeta spodletelo, a to ni ustavilo ambicioznih načrtov za človeško odpravo, ta naj bi se po takratnih ocenah zgodila najpozneje trideset let pozneje.
Še 21 let, pa bo človek menda stopil na Mars
Danes, ko je ta skrajni rok že tri desetletja za nami, so pričakovanja vendarle veliko realnejša. Američani so predlanskim prestavili vsa prizadevanja, da bi v tem desetletju poslali človeka na Mars in si zastavili nov mejnik za prihod na Mars v leto 2033. Njihovi nekdanji ruski tekmeci so medtem postali njihovi sodelavci in zavezniki, vsaj kar zadeva vesoljske raziskave, pri uresničevanju tega cilja pa sodelujejo tudi japonska, evropska, kanadska, francoska, nemška, italijanska, južnokorejska in britanska vesoljska agencija.
Pot do tja bo vse prej kot preprosta. Junaki, ki bodo namenjeni na Mars, bodo morali premagati številne izzive in zahtevne ovire. Kozmični žarki in drugi viri ionizirajočega sevanja so le del fizikalnih učinkov, potnik na Mars se bo moral namreč spoprijeti tudi z dolgotrajno izpostavljenostjo breztežnostnemu stanju oziroma okolju z zmanjšano gravitacijo. Brez težnosti kostna masa mesečno izgublja en odstotek, pojavljajo se miselne težave z znaki, ki so podobni Alzheimerjevi bolezni, trpita tudi srce in ožilje.
S psihološkega vidika moramo omeniti predvsem izločenost in oddaljenost od Zemlje in vsakdana, zlasti osamljenost in odsotnost družbenih vezi z večino, po drugi strani pa življenje z manjšim številom ljudi v natrpanem prostoru. Pravzaprav še zahtevnejše razmere kot pri dolgoletnih zapornikih.
Ne nazadnje so težavne tudi dolgotrajne razmere s pomanjkljivo svetlobo in odsotnost medicinske oskrbe, kot jo pričakujemo na trdnih tleh našega planeta.
Veliki načrti Wernherja von Brauna
Če bi bil danes živ, bi se Wernher von Braun, s polnim imenom Wernher Magnus Maximilian Freiherr von Braun, najbrž zelo težko sprijaznil s tem, da se človek natanko šestdeset let po objavi njegove knjige Das Marsprojekt še vedno ni sprehodil po rdečem planetu. V tej knjigi je kot prvi podal podrobno tehnično specifikacijo človeške odprave na Mars, ki še danes velja za enega od najvplivnejših temeljev tovrstnih znanstvenih prizadevanj.
V Berlinu izšolani fizik in raketni inženir je v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja ustvarjal nemški vesoljski program, preden so ga "premestili" v Združene države Amerike. Imel je velike načrte s skoraj tisoč vesoljskimi plovili, ki bi oskrbovala vesoljsko postajo v Zemljini orbiti, kjer naj bi sestavili floto desetih vesoljskih ladij na poti za Mars. Von Braun si je v knjigi Das Marsprojekt zamislil, da bi v vsakem od teh plovil na Mars prispelo 70 astronavtov, ki bi na rdečem planetu preživeli 443 dni.
Človeka na Marsu ni dočakal
Štiri leta pozneje je von Braun omejil "ekspedicijo" na 400 oskrbovalnih poletov do vesoljske postaje, kjer naj bi sestavili dve ladji za Mars. To se sicer še ni zgodilo, a je bil von Braun vendarle zelo uspešen kot raketni inženir, pripisujejo mu pomembne zasluge pri razvoju nekaterih takratnih raket. Njegova formalna povezanost z nacističnim režimom in dvomi o pripadnosti tej diktaturi ostajajo senca na njegovem sicer zelo svetlem življenjepisu.
Priložnost je dobro zagrabila svojo priložnost
V pričakovanju človeških stopinj na Marsu bodo navdušenci nad rdečim planetom zdaj še naprej lahko spremljali Curiosity, ta se je 6. avgusta pridružil svojem sorodniku Opportunity (Priložnost). Med obilico težav, s katero se srečujejo raziskovalci Marsa, je Opportunity pravi obliž na rano – še danes, dobrih osem let po prihodu na Mars, je aktiven in brezhibno delujoč, s čimer je za več kot tridesetkrat presegel svojo načrtovano življenjsko dobo. Krepko za sabo je pustil svojega dvojčka Spirit (Duh), ta je na Mars prispel le tri tedne prej, a je že pred tremi leti izgubil zmožnost premikanja, leto pozneje pa je prenehal oddajati signal. Priložnost je 25. januarja vstopila v svoje deveto leto na Marsu in za zdaj je še vedno videti na višku zmogljivosti pri uresničevanju svojega poslanstva.
Trenutno okoli Marsa še naprej krožijo in poizvedujejo vesoljska plovila Mars Odyssey, Mars Express in Mars Reconnaissance Orbiter.