Deset vprašanj in odgovorov o dronih

Kaj je dron? Dron, brezpilotno zračno vozilo (UAV oziroma unmanned aerial vehicle po angleško) ali kvadrokopter, je plovilo na daljinsko upravljanje, ki ga poganjajo propelerji (praviloma štirje, lahko pa jih je tudi manj ali več). Kot ogromno sodobnih tehnologij tudi droni izvirajo iz oboroženih vojaških sporov, v katerih so sprva (vietnamska vojna) opravljali delo izvidnikov, pozneje (invazija Iraka, vojna v Afganistanu) pa so bili uporabljeni za bombardiranje strateških ciljev (pri tem so jih pogosto skupili tudi civilisti).

Dron, ki mu ukazuješ z daljincem, s sodobnimi vojaškimi brezpilotnimi reaktivci nima dosti skupnega. V zadnjih letih so jih v komercialne namene ali pa samo za zabavo začela uporabljati tako številna podjetja kot civilisti. Ker je nanje mogoče pripeti kamero ali pa lažji tovor, so manjšo revolucijo začeli povzročati na področjih videomontaže in dostave.

Lahko z dronom upravlja vsak? Kratek odgovor – da. Zakoni, ki regulirajo uporabo dronov, so v večini držav (tudi pri nas) še vedno nedorečeni ali celo neobstoječi, vse bolj napredne in čedalje cenejše drone pa lahko vsak kupi na spletu ali v eni od vse več specializiranih trgovin.

Koliko stane in kje ga lahko kupim? "Plastik-fantastik" drone, ki dosežejo višino povprečne vrstne hiše in so opremljeni z osnovno kamero, je za nekaj deset evrov mogoče kupiti v vsaki kitajski spletni veleblagovnici, kot sta Dealextreme ali Aliexpress. Zmogljivejši modeli bolj kakovostnih blagovnih znamk, kot so DJI, Walkera, Parrot ali Steadidrone, stanejo od 120 pa vse do nekaj tisoč evrov. Uporabniku ponujajo večjo hitrost, robustnost, nosilnost, višino in okretnost, kakovostnejši zajem slike (ali pa nastavke za montažo lastnih kamer ali fotoaparatov DSLR) ter predvsem daljši čas letenja.

Dobro izhodišče za nakup drona, ki ne bo omagal že po prvem poletu, je dobro založena slovenska trgovina One Drone . So droni samo predragi helikopterji igračke ali lahko počnejo tudi kaj koristnega? Droni, ki so sprva res veljali za predrage igračke, so svojo uporabno vrednost razkrili zelo hitro. Takole lahko pomagajo poenostaviti vsakdan in izboljšati prihodnost:

- Mnoge medijske hiše z droni zmanjšujejo stroške za zračno fotografijo, saj jim za posnetke iz ptičje perspektive ni več treba najemati letal ali helikopterjev.

- Brezpilotna zračna plovila lahko poletijo nad sicer nedostopna ali neprehodna območja in reševalcem pomagajo pri iskanju izgubljenih ali pogrešanih oseb. Kot podaljšek oči jih lahko uporabijo tudi gasilci ali pripadniki civilne zaščite v primeru požarov, verižnih trčenj v prometu ali naravnih nesreč. Droni lahko priskočijo na pomoč tudi predstavnikom oblasti pri preiskovanju kriminalnih dejanj in sledenju oziroma iskanju tistih, ki so jih zakrivili.

- Droni so oziroma še bodo postali dinamični in zelo hitri poštarji oziroma dostavljavci paketov. Storitev sta med velikani e-prodaje in logistike že predstavila Amazon (Prime Air) in nemški DHL, razvija jo tudi Google, ki je pred časom prevzel proizvajalca dronov Titan Aerospace.

- Podjetja, kot je ameriško Volt Aerial Robotics, z droni in posebnimi instrumenti kmetovalcem pomagajo pri oddaljenem nadzoru stanja njihovih pridelkov. S tem privarčujejo tako čas kot denar, ki bi ga sicer namenili za nakup pesticidov za celotno njivo. - Facebook želi z velikanskimi droni v velikosti potniških letal, ki bi jih poganjala sončna energija, poleteti nad področja, ki nimajo dostopa do svetovnega spleta, in jim z oddajanjem signala ponuditi brezžični širokopasovni internet. Katera je glavna tehnična pomanjkljivost dronov? Čas letenja je področje, kjer imajo droni še ogromno prostora za izboljšavo. Propelerje namreč poganjajo baterije, ki se hitro izpraznijo. Čeprav ogromno proizvajalcev navaja, da lahko njihova plovila v zraku preživijo tudi eno uro, to velja za preizkuse neobteženega letenja v zaprtih prostorih, kot so letalski hangarji. "Ko zapiha nasprotni ali bočni veter, v zraku dlje od 20 minut ostane redkokateri dron. To še posebej velja, če nosi tovor," pravi Dean Wynton iz britanskega podjetja za snemanje z droni Aerosight.

Ali so droni grožnja naši zasebnosti? Z namenskim pilotiranjem dronov z vklopljeno kamero nad zasebna zemljišča in celo parkiranjem pred okna spalnic je mogoče kršiti zakon o varstvu osebnih podatkov, ki zadeva nezakonite in neupravičene posege v zasebnost in dostojanstvo posameznika. To pomeni, da je snemanje sosedovega vrta z dronom enako snemanju sosedovega vrta z GoProjem med plezanjem po lestvi.

Zakaj svetovne vlade dronom ne zaupajo? Ko so droni postali dovolj zmogljivi, da je bilo nanje mogoče naložiti tovor, so z ušesi zastrigle številne svetovne vlade, ki so v novi funkciji brezpilotnih plovil zaslutile potencialno nevarnost. Če lahko dron prenaša paket, ki tehta dva kilograma, je mogoče nanj pripeti tudi dovolj eksploziva C4, da na prafaktorje razstreli avtobus. Večina dronov, ki jih je mogoče kupiti na spletu ali v specializiranih trgovinah, je tudi dovolj neopaznih, da se izognejo radarjem ali varnostnikom.

Pred slabim mesecem in pol je tako pravo paniko povzročil dron, ki je pristal na dvorišču Bele hiše v Washingtonu. Preiskava tajne službe predsednika ZDA je razkrila, da je šlo za plovilo neveščega upravljavca, ki je bil med ponesrečenim poletom tudi pod vplivom alkohola. Pred nekaj dnevi so bili zaradi nočnega leta dronov zaradi bojazni, da gre za morebiten teroristični napad, mobilizirani tudi pariški policisti. Z droni so Eifflov stolp sicer obletavali trije novinarji Al Džazire.

Bom drone čez deset let videl ob vsakem pogledu skozi okno? Čeprav se proizvajalci dronov pojavljajo kot gobe po dežju, je bližnja prihodnost, v kateri bodo po nebu speljane avtoceste za drone, malo verjetna. Vse več razvitih držav namreč načrtuje stroge zakone za regulacijo letenja z brezpilotnimi plovili. Civilno uporabo dronov naj bi še letos konkretno omejila zvezna agencija za letenje Združenih držav Amerike (FAA). Čeprav lahko z dronom v ZDA danes do višine 120 metrov in oddaljenosti do 500 metrov leti vsakdo, ki s tem početjem ne služi, naj bi v prihodnosti piloti dronov potrebovali dovoljenje, za pridobitev katerega bodo morali leteli tudi s klasičnimi letali. Komercialne aplikacije dronov bi lahko zavrlo tudi predlagano pravilo FAA, ki pravi, da bi moralo biti brezpilotno plovilo ves čas v vidnem polju upravljavca.

V nekaterih državah EU, kot je Velika Britanija, je uporaba dronov brez dovoljenja oblasti prepovedana v bližini letališč in neposredno nad prometnimi potmi, pristanišči in urbanimi področji, kjer se zadržuje večje število ljudi.

Je letenje z droni v Sloveniji dovoljeno? Zakona, ki bi reguliral uporabo brezpilotnih zračnih plovil oziroma dronov v Sloveniji, še ni, kar pomeni, da vas organi oblasti zaradi razumskega letenja z njimi (več o tem spodaj) ne bodo gledali postrani. Urad informacijske pooblaščenke je javno agencijo za civilno letalstvo in ministrstvo za infrastrukturo sicer že večkrat pozval, da čim prej določijo pravila za uporabo dronov. Zakonske ureditve letenja z brezpilotnimi plovili si zaradi morebitnega izvajanja kaznivih dejanj želi tudi slovenska policija. Na ministrstvu za infrastrukturo medtem sicer pravijo, da uporabo tovrstnih zrakoplovov že ureja pravilnik o ultralahkih letalnih napravah. Slalom med daljnovodi in brenčanje nad glavami pešcev – da ali ne? Čeprav novopečenemu lastniku pred prvim igranjem z dronom letenja kamorkoli pravzaprav ne preprečuje nič, se je, da bi se izognili morebitnim nesrečam, poškodbam ali vdiranju v zasebnost (če uporablja kamero), pametno držati nekaterih smernic razumnega letenja:

- drona ne usmerjajte nad območja, kjer se zadržuje večje število ljudi, kot so mestne ulice in zelo obljudeni parki, saj lahko ob morebitnem strmoglavljenju ali prenizkem letenju koga hudo poškoduje;

- letenje nad cestami ne glede na gostoto prometa je zelo nevarno, dron lahko ob morebitnem trku z vozilom povzroči prometno nesrečo;

- ne le, da lahko s približevanjem daljnovodom in visokonapetostnim kablom uničite vaš dron, povzročite lahko tudi izpad električnega omrežja;

- z dronom nikakor ne letite v bližini letališč, saj lahko nastane katastrofa – enega je potniško letalo airbus 320 med približevanjem londonskemu letališču Heathrow lani zgrešilo za vsega nekaj metrov.