Danes je človeštvo prvič obiskalo Pluton

"Kot bi žogico za golf udaril od New Yorka do Los Angelesa in luknjo zadel v prvem poskusu," je izjava vodje projekta New Horizons Glena Fountaina, ki morda najbolje opiše zahtevnost zgodovinske vesoljske misije. Njen cilj? Plovilo, veliko kot klavir in težko manj kot pol tone, poslati skoraj pet milijard kilometrov daleč, natančno med pritlikavi planet Pluton in njegovo največjo luno Charon. Pluton je zadnji član nekdanje deveterice planetov našega Osončja (leta 2006 je bil iz nje izločen), ki ga človeštvo še ni videlo od blizu.

Odkrivanje novih obzorij Obeti so dobri, saj je šlo do zdaj bolj ali manj vse po načrtih. Raziskovalna sonda New Horizons (ali Nova obzorja, če poslovenimo njeno ime) je med Plutonom in Charonom, pri čemer bo od površine prvega oddaljena le približno 12.500 kilometrov, letela danes ob 13.49 po našem času. Mimo Plutona in njegove največje lune bo sonda letela s hitrostjo skoraj 50 tisoč kilometrov na uro.

Dolge, mučne ure trepetanja Ali je bil zgodovinski prelet do zdaj najbolj oddaljenega vesoljskega telesa uspešen, bo znano šele dobrih 20 ur pozneje. New Horizons bo signal o prihodu na cilj poslal šele po opravljenih primarnih znanstvenih preizkusih. Do Zemlje bo signal s svetlobno hitrostjo potoval približno štiri ure in pol.

Kot pravijo pri ameriški vesoljski agenciji Nasa, obstaja zelo majhna možnost, da New Horizons trči z drobcem vesoljskega kamenja v bližini Plutona. Verjetnost za to ocenjujejo na 1 proti 10.000.

Priložnost, ki je ne bo več New Horizons torej ne bo čakal na aplavz v nadzornem centru na Zemlji, temveč bo ob približanju Plutonu takoj začel izvajati znanstvene poskuse. Med letenjem v senci Plutona in Charona bo pogled obrnil nazaj proti Soncu, s čimer bo lahko bolje opazoval in izboljšal naše razumevanje Plutonove tanke atmosfere. To v večji meri sestavljajo enaki plini, kot tvorijo tudi Plutonovo zmrznjeno površje – dušik, metan, ogljikov dioksid.

Sonda bo v analizo prejela tudi močne radijske signale, ki jih bo z Zemlje skozi Plutonovo atmosfero poslal sistem za komunikacijo z medplanetarnimi plovili Nasa Deep Space Network. Ob raziskovanju atmosfere ledenega sveta so osrednji cilji projekta New Horizons tudi raziskovanje in določanje površinskih lastnosti Plutona in Charona ter analiza kemične sestave njunih površin.

Prve bližnje fotografije Plutona jutri, preostale v prihodnjih mesecih Kamere na krovu plovila New Horizons bodo ob prvem in najbližjem srečanju v vidni in infrardeči valovni dolžini posnele na stotine fotografij površine Plutona. Prve najpomembnejše fotografije bomo najverjetneje videli že jutri, preostale pa bodo počasi kapljale v prihodnjem letu in pol. New Horizons bo po pričakovanjih znanstvenikov danes namreč zbral kar stokrat toliko podatkov, kolikor jih lahko na Zemljo pošlje tik po preletu Plutona.

Astronomsko društvo Labod: New Horizons bo odgovoril na vprašanja o nastanku Osončja Za komentar zgodovinskega obiska Plutona smo prosili Astronomsko društvo Labod. Sekretar društva ter vodja opazovanj planetov in meteorjev Jure Atanackov je dejal: "Misija New Horizons je izjemnega pomena za znanost. Z njo bo človeštvo Pluton, ki je bil odkrit že pred 85 leti, a o njem še vedno vemo zelo malo, prvič videlo od blizu, prav tako njegove lune. Pluton je namreč precej eksotično vesoljsko telo z razgibano površino in površinskimi procesi, ki so astronomom večinoma neznani. Morda še pomembnejše pa bo poznejše raziskovanje Kuiperjevega pasu, kjer so številna majhna ledena telesa, ostanki iz zgodnjega obdobja našega Osončja. Tam se skrivajo odgovori na vprašanja o nastanku solarnega sistema in s tem posredno tudi nas."

Naprej v neznano New Horizons bo pot po obisku Plutona nadaljeval v območje solarnega sistema, ki mu pravimo Kuiperjev pas. Gre za regijo onkraj orbite plinastega planeta Neptuna, ki jo sestavljajo milijoni, morda celo milijarde majhnih ledenih vesoljskih teles. Po ocenah znanstvenikov je njen volumen najmanj dvajsetkrat večji od pasu asteroidov med Marsom in Jupitrom. New Horizons naj bi raziskal vsaj enega od prebivalcev Kuiperjevega pasu.

Plovilo bo nato zapustilo Osončje ter se v medzvezdnem vesolju pridružilo sondam Voyager 1 in 2 ter Pioneer 1 in 2. New Horizons naj bi deloval najmanj do leta 2030. Poganja ga miniaturni termoelektrični generator, ki energijo črpa iz naravnega razpadanja dobrih deset kilogramov radioaktivnega plutonija oziroma toplote, ki pri tem nastaja.