Sobota, 21. 5. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
"Tu imate 260 milijonov, ne zajeb... nas in poiščite vesoljce"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6
2
Kongres ZDA je ameriški vesoljski agenciji Nasa za raziskovanje Jupitrove lune Evropa, na kateri je najverjetneje podpovršinski ocean vode, namenil več kot četrt milijarde dolarjev novih proračunskih sredstev.
Ledena luna Evropa, ujeta v orbito plinastega planeta Jupitra, je ena od osrednjih destinacij za vesoljske misije prihodnosti. Znanstveniki namreč verjamejo, da je pod njeno zaledenelo površino do sto kilometrov globok ocean vode, ki v celoti obdaja sredico lune. Verjetnost teorije se trudi potrditi več študij, najnovejšo je pred nekaj dnevi izdala ameriška vesoljska agencija Nasa.
Mars je bolj zanimiv, ker je cenejši
Pa vendar Evropa za Naso v zadnjih letih ni prioriteta. Potem ko je administracija predsednika ZDA Baracka Obame v zadnjih letih zarezala v Nasin proračun (in si na pleča nakopala srd svetovne znanstvene skupnosti), so njeni znanstveniki pogled večinoma obrnili proti Marsu.
Rdeči planet je bližje, z Zemlje ga vidimo bolje, tja priletimo hitreje.
Manjše zanimanje za Evropo, ki je bilo posledica krčenja proračuna, je bilo vidno tudi v Nasinih vsakoletnih prošnjah za miloščino, ki jih vesoljska agencija naslovi na kongres ZDA. Med letoma 2013 in 2016 je za raziskovanje Evrope zaprosila za zgolj 45 milijonov dolarjev, za leto 2017 za 49,6 milijona dolarjev.
Američani (znova) želijo na luno
A kongres osvajanje Evrope zanima precej bolj. Med letoma 2013 in 2016 so Nasi zanjo odobrili 395-milijonski proračun, za leto 2017 pa 260-milijonskega. John Culberson, predsednik kongresnega odbora, ki je pooblaščen za odmerjanje proračunskih sredstev za namen raziskovanja vesolja, namreč Evropo precej ceni.
"Tu imate 260 milijonov dolarjev. Nehajte se zajeb... s prenizkimi proračunskimi prošnjami in že enkrat proti Evropi pošljite raziskovalno sondo," je Culbersonov komite med zadnjim kongresnim zasedanjem med vrsticami sporočil Nasi.
Bomo Evropo zelo od blizu videli že čez manj kot deset let?
Ameriški kongres od Nase v največ šestih letih, do leta 2022, zahteva lansiranje vesoljskega plovila, ki bo obkrožilo luno Evropa in pridobilo pomembne podatke o njeni površini. Najpozneje do leta 2024 pa želi kongres proti Evropi poslati še eno plovilo, ki bo pristalo na njeni površini.
Če kje, potem bomo nezemeljsko življenje najprej našli v podpovršinskih oceanih Jupitrovih lun (ob Evropi sta potencialna kandidata za vrtanje do oceana tudi luni Ganimed in Kalisto), se strinja večina astronomov.
Nasa je Jupiter in njegove lune nazadnje obiskala v devetdesetih in prvih letih novega tisočletja. Vesoljsko plovilo Galileo je med decembrom 1995 in septembrom 2003 11-krat obkrožilo Evropo. Takrat je človeštvo to ledeno luno prvič spoznalo od bliže in se seznanilo s skrivnostnimi črtami na njeni površini.
Osebna izkaznica: Evropa
- Odkril: Galileo Galilei, 8. januar 1610
- Planet: Jupiter
- Premer: 3.100 kilometrov (šesta največja luna v Osončju, četrta največja Jupitrova)
- Oddaljenost od Sonca: 780 milijonov kilometrov
- Temperatura na površini: -171 stopinj Celzija (povprečna), -160 stopinj Celzija (najvišja), -220 stopinj Celzija (zimska)
- Podpovršinski ocean: zelo verjetno, globina do sto kilometrov
2