Sreda, 25. 1. 2017, 4.09
6 let, 6 mesecev
To so najnevarnejši poklici v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,30
2
Če ste po poklicu kovinar ali mehanik, upravljate ali sestavljate stroje oz. delate na gradbišču, vaš poklic spada med bolj nevarne poklice. Vsako leto se namreč v Sloveniji pri delu poškoduje več sto delavcev, nekateri tudi huje. Preverite, kateri vse so najnevarnejši poklici pri nas.
Največ nesreč pri delu se je lani zgodilo v dejavnosti proizvodnje kovinskih izdelkov in trgovine na drobno, so nam povedali na inšpektoratu za delo, kjer vodijo statistiko nezgod.
Med bolj nevarne poklice poleg kovinarjev in strojnih mehanikov spadajo še poklic sestavljavca strojev in izdelkov, pa tudi voznik strojev in naprav ter delavec v gradbeništvu, rudarstvu, predelovalni industriji in proizvodnji.
Oglejte si celoten seznam najnevarnejših poklicev v Sloveniji, v katerih se je v letu 2016 zgodilo največ nesreč pri delu*.
| POKLIC | ŠTEVILO NEZGOD SKUPAJ | OD TEGA LAŽJE NEZGODE | SMRT |
|---|---|---|---|
| kovinarji/kovinarke, strojni mehaniki/strojne mehaničarke ipd. | 499 | 482 | 1 |
| sestavljavci/sestavljavke strojev, naprav in izdelkov | 349 | 342 | |
| poklici za osebne storitve (kuharji, natakarji, frizerji, hišniki, grobarji, vozniški inštruktorji, stevardese ...) | 233 | 226 | |
| upravljavci/upravljavke strojev in naprav | 214 | 206 | |
| vozniki, upravljavci transportnih naprav in premičnih strojev | 194 | 177 | 2 |
| delavci/delavke za preprosta dela v rudarstvu, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in transportu | 166 | 155 | |
| gradbinci/gradbinke ipd. (razen elektroinštalaterjev/elektroinštalaterk) | 142 | 132 | |
| tehniki/tehnice tehnično-tehnoloških strok | 127 | 118 |
Vir: Inšpektorat RS za delo. *Podatki še niso dokončni, gre zgolj za nezgode, zaradi katerih so bili delavci nezmožni za delo več kot tri delovne dni, vključno s smrtnimi in kolektivnimi nezgodami pri delu.
Delodajalci morajo - kot določa zakon - inšpektoratu za delo takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu, v kateri:
- so bili delavci smrtno poškodovani,
- so bili zaradi poškodb nezmožni za delo več kot tri delovne dni
- ali če se je zgodila kolektivna nezgoda.
Največji delež nezgod pri delu je lažjih, pojasnjujejo na inšpektoratu.
V letu 2015 so delodajalci prijavili 9.337 nezgod pri delu, od tega jih je bilo 8.901 lažjih, za 431 nezgod pri delu pa so presodili, da so hujše, pojasnjujejo na inšpektoratu.
Morda vas zanima tudi:
Diplomiranec bo moral delati kar 28 let, da bo ujel nekoga brez diplome
To so podjetja, v katerih boste lahko leta 2017 dobili službo
V zadnjih letih vse več smrtnih nezgod
Število prijavljenih smrtnih nezgod se je po podatkih inšpektorata od leta 2007, ko so jih našteli 29, do leta 2011 stalno zmanjševalo, piše v poročilu o delu inšpektorata za leto 2015. V letu 2011 je bilo 20 smrtnih nezgod pri delu. Od leta 2011 se število umrlih v nezgodah pri delu ponovno povečuje.
V letu 2012 je bilo smrtno poškodovanih 21 delavcev, v letu 2013 jih je bilo 22, v letu 2014 23, v letu 2015 pa se je število smrtno poškodovanih delavcev povzpelo na 24 (štirje v tujini). Podatkov za leto 2016 ni, saj še niso dokončni.
Največ delavcev se ponesreči v prometnih nesrečah
Vzroki za smrtne nezgode so različni. Podatki za leto 2015 kažejo, da so se delavci največkrat smrtno ponesrečili v prometnih nesrečah (pet primerov) in zaradi poškodb, ki so jim jih povzročila premikajoča se vozila (pet primerov). Kot je razvidno iz poročila, je tretji najpogostejši vzrok za smrtne nezgode na delovnem mestu prevrnitev sredstev za delo na delavca, na četrtem mestu pa je padec delavca z višine.
Največ smrtno ponesrečenih je bilo leta 20015 v starostni skupini med 30. in 39. letom in v skupini med 50. in 59. letom.
2