Za prenos premoženja z računov pri KDD imate čas do aprila

Premoženje posameznikov iz naslova lastninjenja z januarjem, ko je KDD ukinila registrske račune, na katerih je to premoženje bilo, ni ukinjeno. To pomeni, da ga imetniki predvidoma do aprila lahko še vedno prenesejo na račune pri bankah ali borznoposredniških hišah ali pa ga opustijo.

Ker je pri KDD ostalo toliko odprtih računov, za usodo katerih se njihovi imetniki niso opredelili, ta pa jih je morala s 1. januarjem uradno ukiniti, je premoženje z njih prenesla na t. i. prehodni račun.

Ker je pri KDD ostalo toliko odprtih računov, za usodo katerih se njihovi imetniki niso opredelili, ta pa jih je morala s 1. januarjem uradno ukiniti, je premoženje z njih prenesla na t. i. prehodni račun. Foto: Ana Kovač

Skoraj 110 tisoč imetnikov registrskih računov, na katerih so hranili vrednostne papirje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, se do ponedeljka ni odločilo, kaj bo s tem premoženjem storilo. Na voljo imajo še vedno možnost, da premoženje prenesejo na trgovalni račun ali da se mu odpovedo, o čemer morajo obvestiti KDD.

Kot so namreč pojasnili na vrhovnem sodišču, se bodo po načrtih ministrstev za finance in pravosodje prenosi vrednostnih papirjev, do katerih se posameznik ni opredelil, s KDD na okrožno sodišče v Murski Soboti oziroma eno od okrajnih sodišč v tem okrožju začeli opravljati do aprila. Prenos bo opravljen na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča, predloge pa naj bi KDD vlagala skupinsko ter postopoma.

Ker je pri KDD ostalo toliko odprtih računov, za usodo katerih se njihovi imetniki niso opredelili, ta pa jih je morala s 1. januarjem uradno ukiniti, je premoženje z njih prenesla na t. i. prehodni račun. Preden ga bo položila na t. i. sodni depozit, pa je treba rešiti še nekaj odprtih vprašanj. O njih bo prav danes po razpravi o predlogu novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih odločal odbor DZ za finance in monetarno politiko.

Bo opuščene vrednostne papirje dobil Kad ali država?

Po predlogu novele bo vrednostne papirje, ki so se jim imetniki odpovedali, dobila Kapitalska družba (Kad), in ne država. Do konca decembra se je za opustitev vrednostnih papirjev odločilo 21.500 imetnikov, v prvem tednu januarja pa po podatkih KDD še 25.584 imetnikov. Kad naj bi postala tudi imetnica tistega premoženja, ki ga imetniki ne bodo želeli imeti po petih letih ležanja na sodnem depozitu. Novela tako med drugim ureja tudi postopke za primere, če bi Kad s tem v kateri od družb presegla prevzemni prag.

Zgodbo o ukinitvi registrskih računov spremljajo zapleti, saj je bila hramba premoženja na njih brezplačna, s trgovalnimi računi pa imajo imetniki stroške. Te je DZ skušal omejiti v odvisnosti od vrednosti premoženja. A vse banke in borznoposredniške hiše tega ne upoštevajo, saj da jim to ne pokrije niti osnovnih stroškov vodenja računa. Zato so se v zvezi s temi omejitvami obrnile na ustavno sodišče, ki pa o tem še ni odločilo.

Prenos na sodni depozit brezplačen le do 100 evrov vrednosti

Na za sodstvo nenačrtovane dodatne stroške so v povezavi s prenosi premoženja v sodno hrambo oz. na t. i. sodni depozit opozorili tudi na vrhovnem sodišču. "Samo stroški vročanja bodo na primer ob obstoječem načinu vročanja znašali najmanj 650.000 evrov, pri čemer niso vštete ponovne vročitve in vročitve v tujino," so navedli.

Prenos na sodni depozit bo sicer za posameznika brezplačen le, če vrednost na računu ne presega 100 evrov, če noben papir ni uvrščen na borzo in če imetnik od januarja 2014 ni prejel nobenih dividend. Premoženje se bo na njem hranilo pet let. V tem času ga bo lahko imetnik proti plačilu stroškov dviga znova prevzel. Če tega ne bo storil, bo premoženje prešlo v roke državi oz., kot omenjeno, po novem predlogu na Kad.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano