Vozi me vlak v daljave le še pesem

Slovenija je decembra lani ostala brez neposredne železniške potniške povezave z Italijo. Bo letos ostala še brez nekaterih mednarodnih vlakov?

1 / 3

2 / 3

3 / 3

Med Ljubljano in Reko vozita le še dva vlaka na dan. Še nekaj let po osamosvojitvi obeh držav je, ali z neposredno povezavo ali s prestopanjem, leta 1979 pobrateni mesti povezovalo do 13 vlakov na dan v vsako smer. A njihova zasedenost s potniki se je iz leta v leto manjšala, tako zdaj še zadnjima povezavama na tej progi grozi izumrtje. In ne samo tam.

(Ne)rentabilnost narekuje ukinitve Še bolj kot v Sloveniji na Hrvaškem in v njenih sosednjih državah odmeva predlog močno obubožanih in izgubarskih hrvaških železnic. Predlagajo namreč ukinitev vseh nerentabilnih mednarodnih potniških vlakov, če se jim s sodelujočimi tujimi železniškimi upravami ne bi uspelo dogovoriti o njihovem sofinanciranju oziroma o nadomestilih za dostop do njihove železniške infrastrukture.

Od 56 mednarodnih vlakov, kolikor jih vozi na progah hrvaških železnic, je nerentabilnih kar 46, ti letno ustvarijo 38,6 milijona kun (5,15 milijona evrov) izgube. Na seznamu za odstrel bi se lahko znašli prav vsi sedanji vlaki proti Bosni in Hercegovini (povprečna zasedenost teh vlakov je 29 potnikov), večina vlakov proti Srbiji in tudi še nekateri, ki vozijo po Sloveniji. HŽ: V mednarodnem prometu veljajo tržna pravila Hrvaške železnice (HŽ) poudarjajo, da pri omenjenih ukinitvah (še) ne gre za dokončno odločitev. Kakršnakoli že bo, je ne bodo uveljavljali do vsakoletne spremembe železniškega voznega reda, ki bo letos 9. decembra. Opozarjajo, da mednarodni promet ni v državnem sistemu subvencioniranega prevoza in da zato tam v celoti veljajo tržna pravila. V pričakovanju uradnega stališča namigujejo, da nobene mednarodne povezave ne bodo povsem ukinili, temveč bodo le zmanjšali število nerentabilnih vlakov.

Tako blizu, a tako daleč Že pred poldrugim letom so v zgodovino odšli vsi maloobmejni vlaki med Slovenijo in Hrvaško, razen med Metliko in Karlovcem. Tako je tudi železniška povezanost Slovenije s hrvaškim glavnim mestom iz leta v leto slabša, čeprav zagrebški primestni vlaki podnevi večkrat vsako uro pridejo le streljaj stran od slovenske meje, prav tako tudi slovenski lokalni vlaki vsako uro do Dobove, ki je zgolj nekaj kilometrov stran od mejne reke Sotle.

Taktni promet med Mariborom in Dunajem prav tako ni preživel Mednarodnih vlakov iz Slovenije je vsako leto manj tudi proti preostalim sosednjim državam. Vlaki Intercity avstrijskih železnic, ki so čez dan vsaki dve uri povezovali Maribor z Gradcem in Dunajem, niso zdržali dolgo, večino med Mariborom in Gradcem so ukinili. Delno so jih nadomestili slovenski maloobmejni vlaki do avstrijskega mejnega mesta Špilje (Spielfeld-Strass), kjer je treba prestopiti na avstrijski primestni vlak do Gradca. Povezav je tako manj kot prej, veliko voženj med Mariborom in Dunajem se je podaljšalo za najmanj eno uro in okrepilo za dvakratno prestopanje.

Prek Hodoša za več kot polovico manj maloobmejnih vlakov Kar sredi veljavnosti sedanjega voznega reda so madžarske železnice z enostransko odločitvijo in kratkim odpovednim rokom ukinile pet parov maloobmejnih vlakov, ki so Slovenijo in Madžarsko povezovali prek Hodoša. Ob ukinitvi zadnjega vlaka z Italijo je konec tudi nočne povezave Slovenije in Budimpešte (to je bil tudi edini nočni vlak, ki je povezoval Primorsko, osrednjo Slovenijo in Zasavje). Spomini na vlak Drava, ki je v dnevnem času povezoval Budimpešto, Ptuj, Ljubljano in Benetke, pa so skoraj povsem zbledeli.

Vlake ukinjajo tudi drugod po Evropi Čeprav so marsikoga polna usta priporočil, da bi bilo treba čim več prometa s cest preusmeriti na tire, so ukinitve mednarodnih potniških vlakov pogost pojav tudi drugod po Evropi. Grki skoraj nimajo več mednarodnih železniških povezav. Italijani so pred leti močno oklestili železniški potniški promet z Avstrijo prek Trbiža in Beljaka (kar so avstrijske železnice nadomestile s svojimi avtobusi do Benetk), prav tako tudi s Francijo, predvsem ob sredozemski obali ...

Očitno je, da imajo železnice kljub svoji ekološki sprejemljivosti v primerjavi s cestnim prometom hude težave pri zagotavljanju gospodarnega poslovanja zase in privlačnih ponudb za potnike.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Sorodne vsebine

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano
{{headline}}
{{display_url}}
{{description1}} {{description2}}