Sreda, 15. 6. 2016, 12.15
2 leti, 10 mesecev
"V gradbeništvu bo spet veliko mrtvecev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,18
2
Slovensko gradbeništvo, ki zaposluje več kot 36 tisoč ljudi, od njega pa je posredno odvisnih še več deset tisoč delovnih mest v drugih industrijah, je ponovno na udaru.
"Letos in prihodnje leto bo v naši branži spet veliko mrtvecev," napoveduje Blaž Miklavčič, predsednik uprave in lastnik GH Holdinga. Ker Slovenija zamuja s črpanjem evropskega denarja iz nove finančne perspektive, se bodo naša največja gradbena podjetja v letošnjem letu prisiljena usmeriti v pridobivanje poslov na Hrvaškem in drugod v regiji.
Blaž Miklavčič je predsednik uprave in lastnik GH Holdinga.
V zadnjih letih rast prihodkov, dobička in zaposlenosti
Zaradi koriščenja evropskih sredstev iz zadnje finančne perspektive je slovensko gradbeništvo po izbruhu krize leta 2008, ko je ugasnilo na tisoče delovnih mest, v letu 2013 le začelo okrevati. Čeprav so na trg prišla številna podjetja iz Hrvaške, Avstrije, Italije, Slovaške, Češke, Bosne in drugih držav ter začela agresivno konkurirati za posle, so močno izboljšala poslovanje.
SGP Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, CGP, GH Holding in deset drugih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, je v letu 2013 prihodke povečalo za 17 odstotkov na 820 milijonov evrov, v letu 2014 pa še za 14 odstotkov na 936 milijonov evrov. In kar je pomembneje, podjetja so na veliko zaposlovala ter občutno povečala denarni tok iz poslovanja (EBITDA) in dobiček.
Pozitivno je bilo tudi dogajanje v drugih, manjših slovenskih gradbenih podjetjih.
Letos strm upad gradbenih del
Toda v lanskem letu je sledila hladna prha. Aktivnost v gradbenem sektorju je začela padati in v drugi polovici strmoglavila na eno najnižjih ravni v zadnjih letih. V celotnem letu 2015 je vrednost opravljenih gradbenih del upadla za kar 25 odstotkov. To se je odrazilo tudi v visokem padcu dodane vrednosti v gradbeništvu, ugotavlja UMAR v zadnjem ekonomskem ogledalu.
Z letošnjim letom se je prekinil še investicijski cikel, ki so ga z naložbami poganjale zlasti država in tudi občine z investicijami v komunalno infrastrukturo in energetsko sanacijo zgradb. Gradbena podjetja, ki so v zadnjih letih ponovno vlagala v opremo in povečevala število zaposlenih, so se tako znova znašla na preizkušnji. Po podatkih republiškega statističnega urada se je upadanje aktivnosti na gradbenem trgu v prvem četrtletju letos še nadaljevalo. Na letni ravni se je skrčila za 31,5 odstotka, po nekaterih ocenah bi lahko bil padec ob koncu leta še večji.
Aktivnost v gradbenem sektorju je začela padati in v drugi polovici strmoglavila na eno najnižjih ravni v zadnjih letih.
Pri nas je gradbeništvo podcenjeno
"Gradbeništvo je v Sloveniji podcenjena panoga. Znano je, da ima enega izmed največjih multiplikatorjev na BDP, toda tega se nihče resno ne zaveda. Država bi morala narediti vsaj neko srednjeročno strategijo investicij v infrastrukturo. Tudi zato, da gradbena podjetja lažje načrtujemo število zaposlenih in preostale resurse. Namesto tega se moramo zdaj zaradi prostih zmogljivosti zatekati po posel v tujino," je opozoril Dari Južna, lastnik novomeškega CGP, v katerem je zaposlenih okoli 600 ljudi.
Blaž Miklavčič je ob tem opozoril, da od osamosvojitve naprej v državnem proračunu ni bilo nikoli tako malo sredstev, namenjenih investicijam: "Lani so se počrpala evropska sredstva in zdaj nas čakata dve leti mrtvila."
"Gradbeništvo je v Sloveniji podcenjena panoga," opozarja Dari Južna iz novomeškega CGP.
Gradbena podjetja na rdečem seznamu bank
Da gradbeništvo v Sloveniji še vedno velja za tvegano panogo, dokazuje tudi neuspešen poskus prve večje izdaje obveznic katere od slovenskih gradbenih podjetij.
Murskosoboški SGP Pomgrad, ki je v lasti družine Polanič, je v zadnjih tednih na trgu preverjal zanimanje za izdajo do 15 milijonov evrov obveznic, ki bi jih poplačal v petih letih. Z njimi je želel refinancirati obstoječe dolgove pri bankah in sprostiti kreditni in garancijski potencial za širitev poslovanja. Kot je znano, so predvsem državne banke po propadu velikanov, kot so SCT, Vegrad in Primorje, uvrstila gradbena podjetja na neke vrste rdeči seznam. Zato ta težko prihajajo do novih posojil in garancij, ki bi jih nujno potrebovala za udeležbo na raznih javnih in drugih razpisih.
Čeprav gre pri SGP Pomgradu za podjetje z nizko zadolženostjo in stabilnimi prihodki, se na koncu niso odločili za izdajo obveznic. Po besedah predsednika uprave Igorja Baniča so vlagatelji od njih zahtevali previsok donos, odkupiti pa bi bili pripravljeni za le okoli 10 milijonov evrov obveznic, kar je bila spodnja meja uspešnosti izdaje. "Lani smo uspešno izdali komercialne zapise in glede na zahtevani donos za obveznico smo se odločili, da se bomo v primeru, da se pokaže potreba po novih virih, raje dogovarjali s komercialnimi bankami," je pojasnil Banič.
Zaradi preživetja na tuje trge
Prestrukturiranje dolgov je bilo v glavnem namenjeno ambicioznim načrtom širitve na hrvaški trg. SGP Pomgrad je letos tam že ustanovil podjetje. Preučevali so tudi možnost za nakup kakšnega lokalnega podjetja, vendar se za to za zdaj niso odločili. Njihov trenutno največji projekt na Hrvaškem je gradnja študentskega kampusa v Varaždinu, vredna 11 milijonov evrov. "Hrvaška se usmerja predvsem v komunalno infrastrukturo, za kar si je poleg Poljske edina zagotovila financiranje v finančni perspektivi, in prometno infrastrukturo, kjer načrtujejo obnovo železniške infrastrukture. Na teh dveh področjih vidimo priložnosti tudi za nas," je dejal Banič.
Na Hrvaško se usmerjajo tudi vsa druga večja gradbena podjetja, kar je glede na napovedi, da naj bi v sosednji državi v petih letih v komunalno infrastrukturo vložili več kot dve milijardi evrov, pričakovano. Prednost naših podjetij so ustrezne reference s področja komunalne infrastrukture, ki jih lokalnim podjetjem primanjkuje. Njihovo konkurenčnost zmanjšuje tudi to, da jih je gradbena kriza še bolj prizadela kot slovenska preživela gradbena podjetja.
"Lani smo uspešno izdali komercialne zapise in glede na zahtevani donos za obveznico smo se odločili, da se bomo v primeru, da se pokaže potreba po novih virih, raje dogovarjali s komercialnimi bankami," pravi Igor Banič (SGP Pomgradu).
Na Hrvaškem za več deset milijonov evrov poslov
Da bodo pomemben del prihodkov nadomestili v sosednji državi, načrtujejo tudi v GH Holdingu. "Približno polovico načrtovanih prihodkov imamo zagotovljenih iz poslov, ki smo jih pridobili v preteklih letih in smo jih prenašali v letošnje leto. V tem trenutku pa intenzivno sklepamo pogodbe, da bomo zagotovili še preostalo polovico prihodkov. Računamo, da bodo pomemben del tega predstavljali prav projekti iz regije," je pojasnil Blaž Miklavčič.
GH Holding je tako tik pred podpisom pogodbe za obnovo bolnišnice v Sisku, vredne 15 milijonov evrov. Dobro jim po Miklavčičevih besedah kaže tudi pri izbiri izvajalca za obnovo Kliničnega centra v Beogradu. Gre za naložbo, vredno okoli 80 milijonov evrov.
Kolektor Koling, ki z nedavnim nakupom novogoriškega CPG postaja največji gradbinec, ima trenutno na Hrvaškem za okoli 45 milijonov evrov aktivnih pogodb. Po besedah predsednika uprave Tineta Vadnala to pomeni, da bodo na tem trgu ustvarili okoli 35 odstotkov prihodkov. Posle iščejo tudi v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Druge države ščitijo lokalne gradbince
"Slovenski gradbeni trg se bo v letošnjem letu nekoliko skrčil. V prihodnjem letu bo potrebno nujno poiskati delo na tujih trgih. Na krčenje trga smo se prilagodili s posli, ki smo jih pridobili v regiji, in povečevanjem deleža zasebnih investitorjev," je pojasnil Tine Vadnal.
Pri potegovanju za projekte na trgih v regiji je potrebno upoštevati, da je škoda izgubljati čas na področjih, kjer obstajajo lokalna podjetja z ustreznimi kompetencami in zmogljivostmi, opozarja Blaž Miklavčič. "Ceni se pa znanje, ki ga lahko prinesemo. Drugo, kar upoštevamo v GH Holdingu, je, da se odločamo izključno za projekte, ki jih financirata EIB in EBRD ali se financirajo iz kohezijskih skladov. Druge investicije so bolj ali manj rezervirane za lokalne gradbenike," je opozoril.
Da slovenska država in občine za razliko od držav v regiji niso ščitile domačih podjetij, opozarja tudi Dari Južna. Kljub temu ima CGP smele načrte na teh trgih. Kateri projekti jih zanimajo, še ni želel razkriti. "Ker v Sloveniji večjih infrastrukturnih projektov ni na vidiku, načrtujemo, da bomo v dveh letih na tujih trgih ustvarili med 10 in 20 odstotki prihodkov. Kot perspektivne ocenjujem predvsem trge Hrvaške, Srbije, Bosne in Črne gore."
Kolektor Koling po besedah Tineta Vadnala posle išče tudi v Bosni in Hercegovini ter Srbiji.
Prej posle delila država, zdaj je treba ponje na trg
V zadnjih treh letih je slovensko gradbeništvo temeljilo predvsem na državnih oziroma javnih investicijah, zato se gradbinci v tem trenutku ponovno usmerjajo v zasebni sektor. Dari Južna poudarja, da je CGP uspelo pridobiti nekaj poslov v zasebnem sektorju, s katerimi bodo ob poslih v javnem sektorju, ki so jih prenesli iz prejšnjih let, rešili letošnje leto. Kljub padcu domačega gradbenega trga načrtujejo, da bodo ustvarili približno toliko prihodkov kot v lanskem letu.
"Nekaj novih poslov za letošnje leto smo dobili na Hrvaškem in v Sloveniji ter sklenili precej pogodb z gospodarskim sektorjem. Želimo si doseči takšno ravnotežje, da bomo približno polovico prihodkov dosegli v zasebnem sektorju. Predvsem podjetja, ki so usmerjena v izvoz, zadnja leta tudi precej investirajo," je povedal Igor Banič. V SGP Pomgrad računajo, da bodo letošnje poslovno leto sklenili podobno kot lansko, ko so jim v primerjavi z letom pred tem prihodki nekoliko padli.
Kdo bo dobil posel nadgradnje proge Poljčane-Slovenska Bistrica?
Gradbena podjetja, ki delujejo na slovenskem trgu, si veliko obetajo tudi od državnih investicij v železniško infrastrukturo. "Že v preteklosti so bile generator razvoja gradbeništva. Tudi v letošnjem in prihodnjem letu bo to za nas pomemben vir," je povedal Igor Banič iz SGP Pomgrada.
Pred dnevi je konzorcij družb Kolektor Koling, CGP in CPG podpisal okoli šest milijonov evrov vredno pogodbo za sanacijo ozkega grla na progi Divača-Koper. Mnogo pomembnejši posel za gradbince predstavlja izvedba del pri nadgradnji odseka železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica. Konec maja so odprli ponudbe, njihova vrednost pa se giblje od 25 do 42 milijonov evrov. Najbolj ugodno je oddal konzorcij družb Riko, GP Krk in CVP.
Od večjih projektov so letos v igri tudi nadgradnja signalnovarnostnih naprav na progah Zidani Most-Celje in Grosuplje-Kočevje, vgradnja sistema ETCS na progah Pragersko-Šentilj in Zidani Most-Dobova, izvedba gradbenih del na projektu modernizacije Kočevske proge ter nadgradnja železniških postaj Celje in Laško. Za ta projekt so že v drugi polovici maja odprli ponudbe, najmanj pa je za njegovo izvedbo ponudil GH Holding, nekaj več kot 34 milijonov evrov.
Več kot 75 milijonov evrov letno za avtoceste
Eden od največjih "investitorjev" v državi, ki slovenskim gradbenim podjetjem že tradicionalno zagotavlja pomemben del poslov, je Družba za avtoceste RS (Dars). V letu 2014 je za gradnjo in obnovo avtocest in navezovalnih cest porabila več kot 75 milijonov evrov, v lanskem letu pa se je ta številka še nekoliko povečala, na nekaj manj kot 80 milijonov evrov. Koliko bo Dars temu namenil v letošnjem letu, ni znano. Ravno včeraj pa je z družbo CGP sklenil štiri milijone evrov vredno pogodbo o dograditvi priključka Šmarje Sap na dolenjski avtocesti, na odseku med Ljubljano in Grosupljem.
Kolektorjevi gradbinci letos ne bodo odpuščali
Tudi po prevzemu Cestnega podjetja Gorica (CPG), ki po zadnjih podatkih omogoča delo več kot 400 ljudem, v Kolektor Kolingu v letošnjem letu ne napovedujejo zmanjšanja števila zaposlenih. Po besedah Tineta Vadnala je predvidena konsolidacija in optimizacija obeh družb. Po načrtih naj bi Kolektor Koling letos ustvaril okoli 70 milijonov evrov prihodkov od prodaje, CPG pa okoli 65 milijonov evrov. Ob tem naj bi vsak od njiju ustvaril po okoli 1,5 milijona evrov čistega dobička. V novogoriškem podjetju pa naj bi predvidoma dosegli boljši denarni tok iz poslovanja (EBITDA). Znašal naj bi približno 4 milijone evrov, v Kolektor Kolingu pa naj bi bil polovico nižji.
2