Sodba, ki bi morala biti v poduk nadzornikom slovenskih podjetij

Slovenski nadzorniki in uprave, ki brez pomislekov izpolnjujejo navodila nadrejenih lastnikov, škodljiva za njihova podjetja, bi si morali prebrati zadnjo sodbo v zadevi Merkur. Če bo ta postala pravnomočna, bo to, da je oškodovala Merkur s škodljivim poslom, nekdanjo direktorico menedžerske družbe Merfin in prvo nadzornico nakelskega trgovca stalo milijone evrov. Kdo je kriv in kdo je oproščen?

Bine Kordež ni edini odgovoren za škodo, ki so jo nekdanji vodilni v Merkurju pred skoraj devetimi leti povzročili družbi pri reševanju pozneje propadlega menedžerskega odkupa. 

Devet milijonov evrov, ki jih je Merkur izgubil ob preplačanem nakupu trgovskega središča na Primskovem, mu bosta morala pomagati plačati tudi nekdanji član uprave Merkurja Milan Jelovčan ter Marta Bertoncelj, nekdanja prva nadzornica Merkurja in direktorica Merfina, ki so ga njegovi menedžerji ustanovili za prevzem Merkurja. 

Goran Čelesnik ni odgovoren za škodo

To je razvidno iz sodbe, ki jo je okrožno sodišče v Kranju izdalo tik pred koncem minulega leta. Že leta 2014 je sodišče plačilo tega zneska naložilo tudi Janji Krašovec, nekdanji članici Merkurja, in Otu Brglezu, nekdanjemu direktorju družbe Kograd Igem, ki je sodelovala v verigi preprodaj omenjenega trgovskega središča. 

Za povzročeno škodo v enem od poslov, za katerega Kordež prestaja sedeminpolletno zaporno kazen, je tako sodišče za krive spoznalo:

• direktorico Merfina Marto Bertoncelj, sicer tudi predsednico nadzornega sveta Merkurja, 
• in vse tožene člane uprave Merkurja z izjemo Gorana Čelesnika, ki je v prvih mesecih leta 2010 po sporu s Kordežem zapustil Merkur. Sodišče je v sodbi poudarilo, da Čelesnik, ki ga je zastopala Odvetniška družba Ilić & Partnerji, za sporne posle ni vedel. Lani poleti se je Čelesnik po petih letih vrnil na položaj direktorja Slovenijalesa, ki je takrat prešel v last Jelovice.  

Hkrati je odgovornosti že leta 2015 na prvi stopnji oprostilo dva takratna člana nadzornega sveta Merkurja: Jakoba Piskernika in Branka Dernovška, a se je Merkur v stečaju na sodbo pritožil. 

Svoj delež od devetih milijonov, ki jih je Merkur izgubil ob preplačanem nakupu trgovskega središča na Primskovem, bo morala plačati tudi Marta Bertoncelj, nekdanja prva nadzornica Merkurja in direktorica Merfina. Sodišče jo je obsodilo, ker je menilo, da "ji je utemeljeno mogoče očitati prikrivanje in namen oškodovanja Merkurja". Foto: STA ,

Zakaj je sodba pomembna

Decembrska sodba bi bila lahko zaradi več razlogov zelo pomembna za sodno prakso v Sloveniji in bi bila v opomin vsem članom nadzornih svetov v Sloveniji. 

Najprej, v zadnjih šestih letih gre šele za drugi primer, ko je sodišče na prvi stopnji plačilo odškodnine naložilo tudi enemu od članov nadzornega sveta oškodovane družbe. V letu 2011 je okrožno sodišče v Ljubljani enako storilo pri nekdanjih članih nadzornega sveta podjetja Gradis IPGI. Razlog: sporen posel z Vegradom, ki je podjetju povzročil 140 tisoč evrov škode.

Kot je razvidno iz sodbe, ki smo jo pridobili v uredništvu Siol.net, je sodišče Bertoncljevo obsodilo, saj je menilo, da "ji je utemeljeno mogoče očitati prikrivanje in namen oškodovanja Merkurja". Bertoncljeva je bila ob spornem poslu s trgovskim središčem Primskovo direktorica podjetja Merfin. 

Kaj je spregledala direktorica Merfina?

Kljub temu pa jo je sodišče obsodilo tudi zaradi njenega (ne)dela v nadzornem svetu Merkurja, ki mu je takrat predsedovala. "Za škodo ni odgovorna le kot direktorica Merfina, ampak tudi kot predsednica nadzornega sveta Merkurja," je v sodbi zapisalo sodišče. 

Bertoncljeva je sicer edina nekdanja članica nadzornega sveta Merkurja, ki ji je sodišče naložilo plačilo škode. 

To je sodišče utemeljilo z razlago, da Bertoncljeva ni zahtevala sestave poročil o odvisnih razmerjih med Merfinom in Merkurjem, kar od nje zahteva zakon o gospodarskih družbah. Prav tako o teh ni poročala skupščini Merkurja, družbe, ki je bila oškodovana s preprodajo trgovskega središča. Tudi to bi morala po zakonu storiti.

Pri vprašanju, zakaj bi morala Bertoncljeva to početi, pridemo do drugega razloga za pomembnost sodbe. 

Morda vas zanima še:

• Škrabec, Dimnik, Baraga, Mermal ... Zakaj gredo v nos diplomatski aristokraciji?

• Čez Atlantik za 69 evrov že letos? Da, a za začetek le iz Edinburga.

• Zaradi oškodovanja Iskre bo Godec tožil družino Šešok

Škodljiva navodila odvisni družbi

Sodišče je namreč prvič nesporno ugotovilo, da sta bila Merfin in Merkur "dejanski koncern". Torej, da je Merkur pri konkretnih spornih poslih ravnal po navodilih Merfina, ki so ga lastniško obvladovali menedžerji na čelu s Kordežem. "Posamezni člani poslovodstev bi morali dokazati, da vpliva ni bilo, pri čemer okoliščine kažejo nasprotno," je zapisalo sodišče. 

Težava je, ker Merfin in Merkur v tistem obdobju uradno nista bila povezana v koncern. Za to bi morala skleniti pogodbo. V njej bi morala na primer določiti, kako bi Merfin poravnal škodo, ki bi nastala zaradi poslov, sklenjenih zaradi navodil, danih Merkurju, in doreči, kako bosta obe družbi o tem poročali delničarjem.  

Spomnimo še na en primer dejansko povezanih družb in izčrpavanja po navodilih nadrejenih: Pivovarna Laško in njene odvisne družbe so v prvi polovici leta 2009 na veliko posojale denar Infondu Holdingu in Centru Naložbam, ki ju je takrat lastniško obvladoval Boško Šrot. 

Direktorji teh družb so pozneje na sodišču povedali, da so to počeli po Šrotovih ustnih navodilih, saj družbe v pivovarski verigi niso bile povezane s pogodbo o obvladovanju. Takrat sodišče o solidarni odgovornosti ni presojalo, saj direktorji odvisnih družb niso bili med obdolženimi. 

Zaupanje na slepo ne odreši odgovornosti

Tretji razlog za pomembnost zadnje sodbe v zadevi Merkur je mnenje sodišča, da posameznega člana uprave tudi razlaga, da za podrobnosti spornih poslov ni vedel, ne odrešuje odgovornosti, če je pred tem že podpisal dokumente, ki so bili temelj teh poslov.

Prav to je razlog, da je sodišče kot odgovornega za škodo prepoznalo tudi Milana Jelovčana. Njegovo razlago, da je ob popolni nevednosti zaupal sodelavcem, je sodišče označilo za "neverjetno". 

Jelovčana je sicer višje sodišče v kazenskem postopku že pred leti oprostilo obtožbe, da je oškodoval Merkur. "Zelo verjetno se bomo pritožili, ker o odgovornosti ne moremo govoriti," je za Siol.net povedal Jelovčanov odvetnik Veljko Jan. 

Milan Jelovčan, ki ga je sodišče prav tako spoznalo za krivega, je v zagovoru dejal, da je ob popolni nevednosti zaupal sodelavcem. Sodišče je to označilo za "neverjetno". Foto: STA ,

Kdo bo koliko plačal, ni jasno

Kako si bodo Kordež, Jelovčan, Bertoncljeva, Krašovčeva in Brglez razdelili plačilo devetih milijonov evrov škode, ki jo morajo solidarno pokriti, za zdaj ni jasno, saj zadnja sodba proti Jelovčanu in Bertoncljevi še ni pravnomočna. Kordež za pojasnila ni bil dosegljiv. Iz odvetniške pisarne Csipo in Kozamernik, ki zastopa Bertoncljevo, nam klica niso vrnili. 

Tudi sicer je verjetnost, da bo še ena od dobljenih odškodninskih tožb pomagala napolniti stečajno maso Merkurja, enaka ničli. Kordež in preostali člani uprave v lasti nimajo pomembnejšega premoženja, saj so ga večinoma še pravočasno prepisali na preostale družinske člane. Terjatev, ki jo bo Merkur vpisal na ostanek njihovega premoženja, ni zavarovana. 

To odpira vprašanje, ali se Merkurju v stečaju nadaljevanje teh odškodninskih postopkov sploh še splača. 

• Twingo proti twingu: kaj pomeni 2 tisočaka in 20 "konjev" razlike?

• Vse najboljše za deseti rojstni dan, iPhone #zgodba

• Ko je prišel med najboljše, je Vid Kavtičnik soigralce vikal #video

Kakšen bo izplen za upnike Merkurja

Proti Čelesniku je na primer Merkur vložil tožbo za odškodninsko odgovornost, četudi se je že v kazenskem postopku izkazalo, da za sporne posle ni vedel. To je med pričanjem potrdil tudi Kordež, ki je dejal, da je predmetne posle vodil sam, saj da je imel nadrejeni statusno-pravni položaj. Merkur v stečaju bo tako Čelesniku celo moral plačati 57.200 evrov pravdnih stroškov. 

Stečajna upraviteljica Merkurja Simono Goriup nam podatka, koliko je Merkur v stečaju porabil za sodne, pravdne in druge stroške, ni želela razkriti. Zanikala pa je neuradne informacije, da naj bi ti stroški že dosegli pol milijona evrov. Poudarila je, da je Merkur odškodninsko tožbo vložil že pred začetkom stečaja, kar pomeni, da je imel del stroškov z njo že pred tem. Drugih odškodninskih postopkov Merkur v stečaju ne vodi. 

Kot je pojasnila Goriupova, namerava škodo izterjati ali v izvršilnih postopkih ali v morebitnih postopkih osebnih stečajev. "Vedno pa je možna poravnava," ocenjuje Goriupova.  Z njo bi se Merkur v stečaju izognil stroškom nadaljnjega pravdanja. Na vprašanje, ali bo sama zahtevala osebni stečaj nekdanjih vodilnih v Merkurju in Merfinu, nam "ni mogla odgovoriti".