Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
29. 6. 2012,
15.13

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Petek, 29. 6. 2012, 15.13

7 let, 2 meseca

"Slovenija trenutno ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Slovenija v tem trenutku ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč iz evropskih reševalnih skladov, je v Bruslju poudaril premier Janez Janša.

"Naša ocena je, da Slovenija kot država na podlagi že sprejetih ukrepov, predvsem zakona o uravnoteženju javnih financ, v tem trenutku ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč," je dejal premier Janez Janša po koncu vrha EU v Bruslju.

"Edina neznanka je bančni sektor" Edina neznanka je po njegovih besedah bančni sektor. A za kakršne koli ocene glede potrebe po pomoči za slovenske banke je za zdaj prezgodaj, saj še poteka skrbni pregled v slovenskih bankah in šele po njem bo mogoče dati dokončni odgovor, je ponovil.

"Slovenska vlada dela vse, da bi se izognili uporabi evropskih reševalnih mehanizmov" Zatrdil je tudi, kar je pred njim pred dnevi poudaril že finančni minister Janez Šušteršič, da slovenska vlada dela vse, da bi razmere, v katerih je država, rešili tako, da ne bi bilo treba uporabiti evropskih reševalnih mehanizmov. Tako je premier odgovoril na vprašanje, ali pričakuje, da bo Slovenija uporabila spremenjene, prožnejše evropske mehanizme za zagotavljanje stabilnosti, o katerih so se sinoči dogovorili voditelji držav v območju evra.

Ob tem je premier še poudaril, da verjetno ni nobene članice območja evra, pri čemer Slovenija ni izjema, ki "bi se veselila morebitne hipotetične situacije, v kateri bi bilo treba ta mehanizem, čeprav prožnejši, kadar koli uporabiti".

Ključna novost "večja prožnost tako začasnega EFSF kot stalnega ESM" Ključna novost pri delovanju evropskih mehanizmov za stabilnost je po Janševih besedah večja prožnost tako začasnega EFSF kot stalnega ESM, predvsem pa slednjega, iz katerega bo mogoče neposredno dokapitalizirati banke, kar pa je pogojeno z okrepljenim centralnim nadzorom, ki je potreben.

Janša: Gre za prožnejši mehanizem, ki pa ni brezpogojen Neposredna dokapitalizacija bank iz ESM po navedbah predsednika vlade omogoča, da se krize v finančnih institucijah ali pomanjkanje likvidnostnih sredstev v teh institucijah rešuje na način, ki ne obremenjuje neposredno javnih financ držav. "To je velika novost glede na uporabo mehanizmov doslej, a ta gibljivost ni neomejena. Omejena je s sredstvi, ki so na razpolago, in s pravili, ki omogočajo uporabo državne pomoči," je poudaril premier. "Gre za prožnejši mehanizem, ki pa ni brezpogojen," je dodal.

Splošen pogoj za kogar koli, ki bi računal na to pomoč, je tako po njegovih besedah to, da dosledno spoštuje pravila EU, povezana z izpolnjevanjem meril pakta stabilnosti in drugih pravil pa tudi priporočil Evropske komisije.

Te odločitve se po njegovih besedah ne nanašajo le na Španijo, temveč vse države. Vrh območja evra ni razpravljal samo o državah, ki imajo trenutno te potrebe, ampak o tem, kako zagotoviti mehanizme, ki bodo enako delovali v vseh podobnih primerih, je sklenil premier.

Ne spreglejte