Šircelj: Koalicija bo terjala odgovornost za "tovarišijsko" poslovanje bank

Ocene skrbnega pregleda NLB so pokazale, da je najslabših terjatev v banki za približno 1,5 milijarde evrov, zato bi do konca leta 2013 potrebovala do 500 milijonov evrov dodatnega kapitala. Slovenski bančni sistem v resni krizi V javnosti razkriti podatki o podjetjih, po katerih naj bi imela NLB najslabše terjatve, omenjajo v prvi vrsti Zvon, ki NLB dolguje 126 milijonov evrov, SCT, zaradi katerega lahko banka zabeleži 84 milijonov evrov izgube, Vegrad s 85 milijoni evrov dolga, Primorje z 72 milijoni in Kraški zidar s 23 milijonov evrov težkim dolgom. Posojila Viator & Vektorju bodo NLB predvidoma povzročila 51 milijonov evrov izgube, posojila Istrabenzu pa 20 milijonov evrov. Na seznamu podjetij, ki so dobila najbolj tvegana posojila, sta tudi Merkur, zaradi katerega naj bi bila NLB ob 23 milijonov evrov, in Ram Invest Igorja Jurija Pogačarja. Zaradi posojil Pogačarju, ki je Pahorjevi vladi med drugim oddal v najem stavbo za Nacionalni preiskovalni urad, lahko NLB ostane brez 23 milijonov evrov. Energoplan, GPG, Vektra cestno podjetje in Konstruktor so prav tako podjetja, ki jih lahko najdemo na seznamu najbolj tveganih posojilojemalcev. Vse to je pripeljalo v resno krizo slovenskega bančnega sistema, na katero opozarjajo tudi tuji ekonomski strokovnjaki, posebej pa je problematično to, da zaradi takšnega stanja gospodarstvo ne dobi denarja niti za dobre programe. Se je denar od posojil vračal bančnikom v obliki provizij? Sicer pa je Slovenija morebiti pred največjo korupcijsko afero, saj nekateri poznavalci trdijo, da naj bi se del denarja od milijonskih posojil vračal v obliki provizij bančnikom, ki so jih odobrili, in da bi se moralo po metodi "follow the money" priti do konkretnih podatkov o konkretnih ljudeh, ki naj bi v teh korupcijskih poslih sodelovali. Kdaj in kako se bodo na takšne navedbe odzvali policija, tožilstvo in druge pristojne službe, v tem trenutku ni znano. Da je stanje v slovenskem bančnem sistemu resno, opozarja tudi Andrej Šircelj, predsednik odbora za finance in monetarno politiko v DZ. "Stanje v slovenskem bančnem sistemu je resno, v NLB zelo resno. To je slabo zaradi samega delovanja oziroma nedelovanja bančnega sistema, še posebej NLB," pravi. Glede razkritja podatkov o nekaterih slabo zavarovanih milijonskih posojilih opozarja na vprašanje odgovornosti: "V prihodnjih dneh in tednih se bo pozornost preusmerjala in javnost se bo zaposlovalo s fragmentarnimi razkritji domnevnih dolžnikov banki. Pri tem pa se bo izogibalo ključnemu vprašanju, kdo je odgovoren. Vsak slaba terjatev ima namreč podpis. Odgovornost za pretekle napake bodo morali sprejeti uprave in člani nadzornih svetov."

Šircelj: Vlade ne uravnavajo posojilne aktivnosti bank Nekateri poudarjajo, da naj bi večina teh posojilnih poslov izvirala iz obdobja 2004–2008, vendar pa, kot poudarja Šircelj, vlade ne uravnavajo posojilne aktivnosti bank.

"Nobena vlada, niti vlada Janeza Janše ni imela in tudi nima pooblastil, da bi kakorkoli uravnavala posojilno aktivnost bank, še manj, da bi posojila odobravala. Posojila odobravajo bankirji, če pa so podlegli sugestijam ali predlogom, so s tem prevzeli tveganja. Nadzornik posojilne aktivnosti bank je Banka Slovenije. To je neodvisna institucija, guverner in viceguvernerji so izvoljeni v Državnem zboru na predlog predsednika republike. Ker vlada nima pooblastil na bančnem področju, tudi ni odgovorna, odgovorna je Banka Slovenije in seveda člani uprav ter člani nadzornih svetov," pravi.

Ob tem še dodaja: "Ko pa gledam nazaj, ugotavljam, da je bila edina napaka ta, da večinski lastnik banke ni imenoval drugačne uprave banke. Ampak takrat je pela druga viža. Takrat smo iz vplivnih kapitalsko-političnih centrov poslušali o kadrovskih cunamijih, političnih prevzemih in podobnih demagogijah. Sicer pa je bil mandat 2004–2008 gospodarsko najbolj uspešen mandat v slovenski zgodovini. Zato je povečana posojilna aktivnost bank deloma upravičena, večji del pa je rezultat lastninjenja podjetij Foruma 21."

Ugotavljanje odgovornosti del koalicijske pogodbe Vladna koalicija je, tako pravi Šircelj, v koalicijsko pogodbo zapisala, da se bo s priznanjem slabih posojil začel tudi postopek ugotavljanja odgovornosti za njihov nastanek.

"Tako SDS kot vladna večina sta se zavezali, da bosta zahtevali odgovornost za tovarišijsko poslovanje bank. To je tudi zaveza v koalicijski pogodbi. Tisti, ki se tega upravičeno bojijo, bodo zato prek medijskih povezav napadali in na vse načine pritiskali na pristojne, da se to ne bi zgodilo," zatrjuje Šircelj.

Sicer pa naj bi vlada oziroma ministrstva ter pristojne službe vlade po Šircljevih besedah zahtevale odgovornost vseh, ki so odobravali sporna posojila, kar bi vlada lahko storila prek organov banke, skupščine, nadzornega sveta in vodstva ter z vsemi službami, ki imajo pooblastila za ugotavljanje kriminala.