Ponedeljek, 4. 4. 2016, 6.00
7 let, 1 mesec
Sindikalist, ki je branil TEŠ6, zdaj pa grozi državi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,28
12
Nezakonita stavka, domnevno fiktivna zaposlitev, trasiranje TEŠ6, prijateljevanje s šaleškimi direktorji … Kdo je Branko Sevčnikar, prvi energetski sindikalist, ki državi grozi z odklopom elektrike?
Danes se začenja splošna stavka v energetiki, ki bo trajala do 21. aprila.
V življenju so nekatere stvari predvidljive. Mednje lahko ob smrti in davkih uvrstimo tudi grožnje Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE) s stavko. Organizacija, ki združuje zaposlene v domačih elektrarnah, Elesu, elektrodistribucijskih družbah in podjetjih za prodajo električne energije, namreč s stavkami rožlja skoraj vsako leto.
Stavka v panogi z najvišjimi plačami
Tudi spremljajoča retorika teh groženj se ponavlja. Če gre letos za "interesno stavko", povezano z "nevzdržnimi razmerami v energetiki", je bila v začetku lanskega leta težava "pomanjkljiva energetska vizija, ki onemogoča stabilnost sistema". Leta 2014 so bili aktualni "neurejeni odnosi v delu slovenskega energetskega sistema in enostranske odločitve, s katerimi se povzročajo dodatne težave". Dve leti pred tem so sindikati opozarjali pred "grožnjo privatizacije", ki se je energetike v 20 letih izognila v širokem loku.
Le redkeje med zahteve zaide tudi socialni dialog. Logično, saj je povprečna mesečna plača zaposlenega v energetiki lani znašala skoraj 1500 evrov neto, kar je največ med vsemi dejavnostmi.
Potop zaradi TEŠ6, ki ga je trasiral Sevčnikar
Res je, da je zlatih časov energetike nepovratno konec. V družbah Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) se napovedujejo odpuščanja, saj je finančno breme, nastalo zaradi investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), to skupino pahnilo v izgubo.
Toda vsaka posledica ima svoj vzrok. Pri napovedani stavki je največje protislovje, da je pot projektu TEŠ6, ki potaplja domačo energetiko, vrsto let pomagal trasirati Branko Sevčnikar, predsednik energetskega sindikata, ki zdaj zaradi razmer v panogi grozi s stavko.
Nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik je Branka Sevčnikarja redno pošiljal v boj.
Zvest Urošu Rotniku
Sevčnikar je imel pri TEŠ6 vsaj tri vloge. Formalno je v času priprave in gradnje projekta vodil sindikat TEŠ. Ta je ves čas stal ob strani nekdanjemu direktorju in "očetu" investicije Urošu Rotniku, ki ga je redno pošiljal v boj. Najraje kot nekakšno predhodnico, ki je ob vsakem kritičnem pomisleku o gradnji novega šoštanjskega bloka začela preventivno groziti z različnimi metodami sindikalnega boja.
Tu nastopi druga Sevčnikarjeva vloga. Sindikat, ki ga je trdno obvladoval, je nadgradil v močan vzvod pritiska na odločevalce v Sloveniji. To se je najbolje videlo ob Rotnikovi zamenjavi leta 2010, ko so sindikalisti TEŠ novemu direktorju Simonu Totu več dni preprečevali vstop v stavbo, iz katere naj bi v tistem času izginilo precej dokumentacije. Višje sodišče je leta 2011 potrdilo, da je bila stavka v Šoštanju nezakonita.
Politično ozadje sindikalnih groženj
Sevčnikarjeve grožnje s stavkami imajo vedno tudi politično ozadje. Spomladi 2008 naj bi z njimi pomagal "lomiti" takratnega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, da je še pred volitvami prižgal zeleno luč podpisu pogodbe med TEŠ in Alstomom. Leta 2010 je z zaostrovanjem uspešno v kali zatrl prve pomisleke o ustavitvi gradnje TEŠ6.
Leta 2012 so grožnje sovpadale z vedno večjimi zadržki druge Janševe vlade glede odobritve državnih poroštev za projekt. Konec leta 2014 je na isti način skušal blokirati zamenjavo direktorja TEŠ Petra Dermola, člana SD – stranke, ki vleče vse skoraj vse niti v tako imenovanem šaleškem lobiju.
Kdo so Sevčnikarjeve tarče?
Tarč zdajšnjega pritiska je več. Med njimi je zagotovo generalni direktor HSE Blaž Košorok, ki se je po prvotnem zavezništvu z Rotnikovim krogom od njega umaknil. Položaj poslovodstva HSE je dodatno omajan zaradi nedavne neuspele izdaje obveznic, ki bi lahko še podražila financiranje TEŠ6.
Direktor HSE Blaž Košorok je ena od tarč, v katero Sevčnikar usmeja puščice.
Prav tako so na udaru vsi drugi deli domačega elektroenergetskega sistema, ki bi lahko pomagali krpati finančno luknjo pri TEŠ6, in država. Ta je začela resneje razmišljati o reorganizaciji energetike, tudi o združevanju elektrodistribucijskih družb. Tudi zato marsikateri direktor, ki stavki javno nasprotuje, to verjetno počne s figo v žepu.
V javnosti je povsem prezrta tretja Sevčnikarjeva vloga. Skupaj je namreč kar šest let sedel v nadzornih svetih HSE oziroma TEŠ. Med letoma 2005 in 2008, ko so bili postavljeni temelji projekta TEŠ6, je bil nadzornik HSE, ki je zaradi gradnje novega bloka v Šoštanju postavil na hladno večino drugih investicij. "Leta 2008 je bilo pri projektu vse normalno. Vhodni in izhodni podatki so bili točni," je govoril pozneje.
Kaj je Sevčnikar govoril kot nadzornik TEŠ
Med majem 2011 in novembrom 2012 je kot predstavnik zaposlenih nadzoroval tudi TEŠ. Zapisniki sej iz tega obdobja potrjujejo največji očitek, že vrsto let uperjen proti Sevčnikarju – da energetski sindikat vse prevečkrat pleše po taktih interesnega kroga iz Šoštanja.
Ko so recimo nadzorniki TEŠ leta 2012 razpravljali o mogočih alternativnih scenarijih financiranja bloka 6, če državnega poroštva ne bo, je Sevčnikar predlagal, naj luknjo pokrijejo Dravske elektrarne. Te so že zdaj največja postranska škoda projekta TEŠ6, saj posojila zanj v HSE odplačujejo z njihovim denarnim tokom. Kljub temu vidni predstavniki zaposlenih v Dravskih elektrarnah javno nikoli niso izrazili pomislekov bodisi do Sevčnikarja bodisi do vodenja projekta TEŠ6.
Sevčnikar je isto leto ostro nasprotoval tudi dvigu cene premoga, ki so ga pred tem od HSE zahtevali velenjski rudarji. V nadzornem svetu TEŠ je Sevčnikar nasprotoval tudi brskanju po Rotnikovih poslih.
Povprečna mesečna plača zaposlenega v energetiki je lani znašala skoraj 1500 evrov neto, kar je največ med vsemi dejavnostmi.
Plačilo za nič dela in apartma v Banovcih
Od vpetosti v šaleške politične in energetske kroge je imel Sevčnikar tudi velike osebne koristi. Ko je spomladi 2013 vodenje TEŠ prevzel Dermol, je s Sevčnikarjem, ki mu je prejšnji direktor Simon Tot odpovedal delovno razmerje, podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Sevčnikar je bil uradno razporejen na delovno mesto stikalca.
Kljub temu mu v resnici ni bilo treba prihajati na delo v TEŠ. Pogodba mu je namreč dovoljevala, da delo opravlja na sedežu SDE v Ljubljani. Tja se je lahko vozil s službenim avtomobilom TEŠ. Samo med majem 2013 in januarjem 2015, ko se je Sevčnikar zaposlil na SDE, mu je TEŠ skupaj izplačala za skoraj 67 tisoč evrov bruto prejemkov, med drugim tudi 24 tisoč evrov odpravnine ob prekinitvi pogodbe.
Pozneje je novo vodstvo TEŠ ugotovilo, da gre za navidezno pogodbo, saj je elektrarna Sevčnikarja plačevala za delo, ki ga ni opravil. TEŠ je prav zaradi te pogodbe zoper Dermola vložila odškodninsko tožbo.
Njegova soproga je v istem obdobju postala lastnica apartmaja v Banovcih, pri čemer iz javnih podatkov izhaja, da ga je kupila, ne da bi ji bilo treba za to najeti posojilo.
V stavko z milijoni na računih
Sindikat delavcev energetike je več kot očitno pripravljen tudi na morebitno dolgotrajno stavko. S članarinami, ki jih plačujejo njegovi člani, in drugimi viri prihodkov so se v preteklih letih na računih krovne organizacije, ki združuje 24 sindikatov (vsak od njim ima tudi lastna finančna sredstva), nabrali visoki presežki. Po zadnjih podatkih je "denarne rezerve", ki bi jo lahko uporabili za finančno podporo stavkajočim, za več kot milijon evrov.
Za toliko bančnih depozitov je imel sindikat konec leta 2014, pri čemer je bila velika večina njih vezana dolgoročno, torej za obdobje več kot leta dni. Kateri banki je sindikat zaupal upravljanje premoženja, ni mogoče preveriti, zelo verjetno pa gre za Delavsko hranilnico. Sindikat je namreč eden od njenih največjih lastnikov, pri čemer delnice predstavljajo pomemben in edini preostali del njegovega premoženja. Tega je po zadnjih podatkih za nekaj manj kot dva milijona evrov.
Kljub vsemu se bilanca sindikata poslabšuje. V letu 2013 je zabeležil še dobrih 120 tisoč evrov dobička, leto pozneje pa že izgubo. Medtem ko so članarine in drugi prihodki nekoliko usahnili na okoli 415 tisoč evrov, so se na drugi strani močno zvišali stroški, v glavnem storitev. Razliko je sindikat v dobršni meri nadomestil s finančnimi prihodki, torej z dividendami in obrestmi od depozitov, vendar ne dovolj. Odhodkov je bilo za skoraj 35 tisoč evrov več kot prihodkov.
SD kot politični pokrovitelj sindikalnega boja?
Stavka v energetiki ima tudi politično razsežnost. Vrh energetskega sindikata je namreč povezan s SD, eno od treh vladnih strank, ki se v zadnjem času na javnomnenjskih lestvicah krepi.
Res je, da Sevčnikar, ki se je vedno dobro razumel tudi s posameznimi člani SDS, po dostopnih podatkih ni član SD. Toda del te stranke je tesno vpet v krog šaleških vplivnežev, v katerem ima glavno besedo velenjski župan Bojan Kontič. Iz istega mesta in stranke prihaja tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je decembra na sestanku z vodstvom HSE zahtevala pojasnila o dogajanju okrog TEŠ.
Pomembni član SD na lokalni ravni je tudi eden od podpredsednikov sindikata Valter Vodopivec, ki je mestni svetnik v Novi Gorici. Vodopivec je bil konec leta 2011 pobudnik in organizator stavke v Elektru Primorska, ki jo je višje delovno in socialno sodišče v Kopru pozneje razglasilo za nezakonito. Uradni povod za stavko je bilo neizplačilo nagrade ob koncu leta po kolektivni pogodbi.
Več zahtev energetskega sindikata podpira tudi predsednik SD Dejan Židan. "Stavko razumem kot opozorilo sindikatov, a menim, da do nje ne bi niti prišlo, če bi se pristojni pogovarjali in vodili dialog s sindikati. Zato pričakujem, da se bo dialog čim prej začel in se bodo našle tudi ustrezne rešitve," je poudaril Židan.
Strokovni svet SD za infrastrukturo pa je že pred desetimi dnevi "neaktivnost vladnih predstavnikov na ekonomsko-socialnem odboru na področju energetike" ocenil kot "nedopustno" in pristojne v vladi pozval, naj nemudoma začnejo dialog s predstavniki energetskega sindikata.
12