Potovalne dileme: kako do Splita?

Največje mesto na hrvaški obali Jadranskega morja in drugo največje pri sosedih takoj za prestolnico Zagreb je, zlasti poleti, zanimivo kot končna destinacija, kjer se srečajo zgodovina, kultura in čisto Jadransko morje, pa tudi kot izhodiščna točka za srednjedalmatinske otoke (in tudi nekaj južnodalmatinskih), ki jih ladje, trajekti in katamarani povezujejo s splitskim potniškim pristaniščem.

Upoštevati vse, kar je pomembno

Pri izbiri načina prevoza je treba vedeti, da so stroški prevoza z avtomobilom skoraj neodvisni od tega, ali je v avtu samo voznik ali vsa družina, medtem ko je pri javnem prevozu vsak dodaten sopotnik približno enak dodaten strošek.

Seveda število potnikov in strošek nista edina dejavnika, ki vplivata na izbiro načina prevoza. Pomembno je tudi, ali imamo veliko prtljage in dodatne opreme (kolesa), ali na cilju potrebujemo prevoz ali ne, ali bolj cenimo udobje neodvisnosti, ki ga obljublja lasten prevoz, ali udobje brezskrbnosti, ko se ni treba prebijati skozi morebitne cestne zastoje in druge nevšečnosti …

Ni najkrajše, a je ves čas po avtocesti: prek Zagreba

Za tiste, ki bi želeli od Ljubljane do Splita čim več potovati po avtocesti, je najboljša izbira pot po avtocesti mimo Novega mesta in Brežic do Zagreba, kjer se začne hrvaška cesta A1, po domače Dalmatina, ki kljub obljubam hrvaške politike še ni prišla do Dubrovnika. Na srečo pa je prišla že do Vrgorca, kar je še naprej od Splita, zato je za Split treba zapustiti Dalmatino na izvozu Dugopolje, od koder je do Splita le kakih 20 kilometrov po (brezplačni) hitri cesti.

Pri tej povezavi je treba vedeti, da je na njej, zlasti ob sobotah, pa tudi sicer ob koncih tedna, veliko prometa, neredki so tudi zastoji. Po tej poti sta Ljubljana in Split oddaljena 535 kilometrov, poleg veljavne vinjete pa je treba računati še na stroške hrvaške cestnine, ki se plačuje po razdalji. Od mejnega prehoda Obrežje/Bregana do Zagreba takoj po prehodu meje plačate šest kun (približno 0,80 evra), od Zagreba do Dugopolja pa cestnina za osebni avtomobil znaša 174 kun (okrog 23 evrov).

Optimalen kompromis: čez Žužemberk in Vinico

Če bi raje slovenski del poti prevozili po počasnejših državnih cestah, se lahko odločite, da namesto čez Zagreb potujete čez Vinico in na to na Dalmatino zapeljete na uvozu Bosiljevo. Nagrajeni boste s 85 kilometrov krajšo vožnjo in nižjo cestnino na Hrvaškem, ki od Bosiljeva do Dugopolja znaša 144 kun (dobrih 19 evrov).

Glede časa pa je težko karkoli reči.

Na mejnem prehodu Vinica/Pribanjci je praviloma vedno manj prometa kot na avtocestnem mejnem prehodu Obrežje/Bregana (mimogrede, državljani Evropske unije se lahko morebitnim zastojem na mejnem prehodu Obrežje izognejo tako, da uporabijo bližnji meddržavni mejni prehod Slovenska vas/Bregana naselje, kjer so zastoji redek pojav, v tem primeru ne plačate niti šestih kun cestnine do Zagreba). Če na avtocesti ni zastojev, za vožnjo prek Zagreba porabite približno enako časa kot za vožnjo čez Vinico, a je, kot rečeno, na poti čez Obrežje in Zagreb ob poletnih koncih tedna večja verjetnost zastojev.

Lahko tudi čez Metliko ali Kočevje

Nekateri mejo na Kolpi prečkajo na mejnem prehodu Metlika/Jurovski Brod ali Petrina/Brod na Kupi. Iz Ljubljane je razdalja v tem primeru nekoliko večja kot prek Vinice, a je zaradi siceršnjih razmer na cesti to vendarle lahko dobra izbira. V primeru vožnje čez Metliko je na hrvaški strani kmalu hitra cesta, ki se z Dalmatino sreča na uvozu Novigrad. Na hrvaški strani mejnega prehoda Petrina/Brod na Kupi je ovinkasta 11 kilometrov dolga cesta, ki premaga skoraj 500 metrov višinske razlike do največjega mesta v Gorskem kotarju Delnic, pri katerem je uvoz na avtocesto Rijeka–Zagreb. V tem primeru je treba ubrati pot proti Zagrebu in potem na vozlišču Bosiljevo zapeljati na Dalmatino.

Od Novigrada do Dugopolja morajo vozniki osebnih avtomobilov za uporabo avtoceste odšteti 150 kun (okrog 20 evrov), od Delnic do Dugopolja pa 163 kun (slabih 22 evrov).

Na Hrvaškem je cestnina lahko za več kot petino cenejša

Vsi navedeni zneski hrvaških cestnin veljajo za plačila z gotovino ali kreditno kartico, pri plačevanju z evri (samo bankovci ter kovanci za pol evra, evro in dva evra) uporabljajo dnevni nakupni tečaj Privredne banke Zagreb. Ostanek denarja po pravilu vedno vračajo v kunah, vsota pa je zaokrožena navzdol na celo kuno, zato ni priporočljivo plačati z veliki evrskimi bankovci. Včasih se sicer lahko zgodi, da del ostanka denarja vrnejo v evrih, če jih imajo, a k temu niso zavezani (pravzaprav niti ne bi smeli).

Že za pot do Splita in nazaj pa velja premisliti o nakupu tablice za brezgotovinsko plačevanje ENC ("elektronska naplata cestarine"), ki deluje podobno kot slovenski ABC (avtomatsko brezgotovinsko cestinjenje). ABC smo nekoč v Sloveniji uporabljali za osebne avtomobile, zdaj pa za avtobuse in tovorna vozila.

Imetniki tablic ENC imajo namreč 21,74-odstotni popust na cestnine pri vseh sodelujočih hrvaških avtocestnih koncesionarjih, izjemi sta avtocesta od Maclja (Gruškovje) do Zagreba in istrski ipsilon. Dobroimetje je mogoče naložiti tudi s kreditno kartico prek interneta od koderkoli, na Hrvaškem pa prek bonov, ki so na prodaj po vsej državi ali na cestninskih postajah.

Pomembna prednost je tudi, da s tablico ENC plačilo cestnine opravite hitreje in praktično brez ustavljanja. Predplačniški ENC na voljo vsem Tablico ENC je mogoče kupiti samostojno ali v paketih z že naloženim dobroimetjem. Redna cena tablice je 125 kun (slabih 17 evrov), občasne (sicer vedno redkejše) akcije pa omogočajo tudi nakup neposredno pri koncesionarju HAC (Hrvatske autoceste) ali ARZ (Autocesta Rijeka–Zagreb) za natanko zgolj en odstotek te cene (torej za niti 20 evrskih centov).

Pri akcijskem nakupu je zahtevana registracija uporabnika z osebnim dokumentom, pri čemer sta slovenska osebna izkaznica ali potni list enakovredna hrvaškim listinam.

Lahko brez cestnin, mimo Plitviških jezer

Za tiste, ki se jim ne ljubi voziti po Dalmatini ali se želijo izogniti zamaškom, ki radi nastanejo pri predoru Sveti Rok ob poletnih koncih tedna, oz. zaporam, ki so nujne ob močnejši burji, je, kot v starih časih, na voljo državna cesta, ki ima zdaj oznako 1, pelje pa mimo Karlovca, Plitviških jezer, Gračca, Knina in Sinja. V tem primeru je prava izbira mejni prehod Metlika/Jurovski Brod, skupna razdalja od Ljubljane do Splita po tej poti pa je še nekaj kilometrov krajša od najkrajše poti po Dalmatini čez Vinico.

Ob državni cesti veliko zanimivosti za ogled

Vedeti pa je treba, da so povprečne hitrosti na državni cesti 1 veliko nižje kot na avtocesti, seveda če ni izrednih dogodkov. Pa tudi, da omejitev tovornega prometa ob koncih tedna na državni cesti 1 ne velja, kar pomeni, da bodo tudi ob sobotah in nedeljah na tej cesti tovornjaki neizogibni.

A če se vam ne mudi, vas bo ta pot nagradila z nekaj izjemnimi priložnostmi za postanek in oglede: slapovi Slunjčice in Rastoke pri Slunju, Plitviška jezera, divja in neupravičeno pogosto spregledana dolina reke Zrmanje, Knin in izvir reke Krke (ki na poti do morja oblikuje slapove v istoimenskem narodnem parku), jezero Peruća, Sinj z alkarsko tradicijo …

Letalskih povezav med Ljubljano in Splitom ni (več)

Možnosti (smiselnega) javnega prevoza med Ljubljano in Splitom so pravzaprav omejene. Ljubljana in Split nimata (več) neposredne letalske povezave. Čeprav so iz Zagreba pogoste in neredko ugodne letalske povezave domačega letalskega prevoznika, je predvsem zaradi časa, ki ga zahteva prihod iz Ljubljane do zagrebškega letališča, ta možnost v skupnem seštevku praktično nezanimiva.

Na tirih privlačna ponudba do Splita le za skupine mladih

Od Ljubljane do Splita je poleti na voljo ena dnevna povezava z vlakom, v nasprotni smeri pa dve. Morda je še bolj zanimiva nočna povezava v vsako smer, ki omogoča prihod v Split v jutranjih urah in vrnitev v pozno večernih, kar lahko prihrani ali dve prenočitvi ali dva dneva na poti. V vseh primerih je v Zagrebu treba prestopati, včasih tudi tako, da je treba počakati več ur.

Toda čakanje v Zagrebu niti ni tako moteče kot cena: 60,20 evra v eno smer ali 96,20 evra za povratno potovanje posameznikov. Za ta denar se lahko z letalom velikokrat pride na drugi konec celine, česar se na železnicah očitno premalo zavedajo.

Nekoliko ugodneje je za skupine, ki štejejo šest ali več potnikov. V tem primeru je cena povratne vozovnice za odrasle 72,20 evra, (edina) resnično privlačna ponudba je za skupine mladih, ko je cena povratne vozovnice na posameznika 36 evrov.

Dva nočna avtobusa do Splita

Neposredno povezavo med Ljubljano in Splitom zagotavljata hrvaška avtobusna prevoznika z večernim odhodom iz Ljubljane in jutranjim prihodom v Split, razkrivajo podatki interaktivnega voznega reda ma spletnih straneh ljubljanske avtobusne postaje. Ena od teh povezav poteka po Jadranski magistrali, zato vožnja, vredna 27 evrov, traja približno deset ur, druga, ki je ekspresna ter poteka prek Zagreba in avtoceste, je dva evra dražja in traja slabih osem ur, nadaljuje pa se proti Dubrovniku.