Poskus zamenjave Dušana Šešoka s položaja šefa Iskre tokrat spodletel

Čez manj kot mesec dni bo na sedežu družbe v Ljubljani potekala izredna skupščina delničarjev Iskre, kjer je Dušan Šešok dolgoletni predsednik uprave in njen največji lastnik. Glavna točka na dnevnem redu je zamenjava večine članov nadzornega sveta, naklonjenih Šešoku. Upravi bi obenem omejili pooblastila za sklepanje poslov in vodenje družbe. Če Šešok ne bi "ubogal" novega nadzornega sveta, bi ga lahko razrešili.

Sklic skupščine, katere izid bi lahko nepričakovano ogrozil dolgoletno vladavino Šešoka v Iskri, je zahteval Jože Godec, nekdanji finančni direktor in manjšinski lastnik Iskre.

ATVP Šešoku odvzela glasovalne pravice

Šešok in Godec sta sicer nekdanja zaveznika, dolgoletna sodelavca in prevzemnika Iskre, vendar so se odnosi med njima v začetku lanskega leta močno ohladili. Godec, ki javno opozarja na domnevne nepravilnosti pri poslih Iskre s podjetji v lasti družine Šešok, je v sporu potegnil kratko in se je aprila lani moral posloviti s položaja prokurista.

Namesto Godca je Šešok za direktorja operacij v Iskri imenoval svoja sinova Klemna in Matijo Šešoka, davčna svetovalca, sicer lastnika družbe Taxgroup.

Za to, da bi se lahko na izhodnih vratih Iskre znašel Šešok, pa je poskrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta je Šešoku, ki ima neposredno v rokah 53 odstotkov lastništva Iskre, zaradi kršitve prevzemne zakonodaje odvzela glasovalne pravice. Takšen sklep je bil sprejet na seji sveta ATVP 8. marca letos.

Od lanskega aprila je Šešok za direktorja operacij v Iskri imenoval svoja sinova – Klemna (na sliki) in Matijo. Foto: Matjaž Rušt

Godec bi nadziral in odstavil Šešoka

Godec ni dolgo čakal. Kot 41-odstotni lastnik Iskre je namreč takrat dobil potrebno število glasov, da sam odpokliče nadzornike in imenuje "primernejše" člane, s tem pa prevzame vodenje družbe. Nemudoma je na upravo Iskre poslal zahtevo za takojšen sklic skupščine.

Predlagal je predčasni odpoklic dveh dozdajšnjih članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev, in sicer Andra OcvirkaJaneza Peskarja. Namesto njiju bi Šešokovo delo nadzirala sam Godec in Aleš Mrša. "To sem predlagal glede na slabo delo, ki ga nadzorni svet opravlja pri nadziranju družbe," je pojasnil Godec. Če bi mu manever uspel, bi lahko Godec zahteval tudi imenovanje novega predsednika uprave Iskre.

Toda Šešok je njegov napad, kot kaže, uspešno odbil. Z objavo sklica skupščine je čakal do izteka zakonskega roka, mesec dni. Vmes je z njim povezano podjetje Taxgroup v skladu z zahtevo ATVP prodalo manjši paket delnic in od agencije zahtevalo, da Šešoku vrne glasovalne pravice v Iskri. Ta mu je konec marca tudi ugodila.

Godec: Šel bom do konca

Čeprav kaže, da mu ne bo uspelo zamenjati nadzornega sveta in odpoklicati Šešoka s položaja predsednika uprave, Godec ne bo odnehal. Če mu ne bo uspelo prek skupščine, bo poskušal prek sodišča.

Za komentar dogajanja smo se obrnili tudi na Dušana Šešoka. "Vsak delničar, ki ima (tako visok, op. p.) delež kot g. Godec, ima pravico predlagati sklic skupščine. Družba pa jo mora izvesti v roku dveh mesecev. To Iskra spoštuje," je v njegovem imenu odgovoril Matija Šešok.

Iskra je lani doživela 15 odstotni upad prihodkov. Foto: STA ,

Kako posluje Iskra

Skupina Iskra, ki ima 1.175 zaposlenih, je lani doživela visok upad prihodkov. Zmanjšali so se za kar 15 odstotkov na 87,5 milijona evrov. Nekoliko se je poslabšala tudi raven denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Ob tem je skupina Iskra izboljšala čisti dobiček za 11 odstotkov na slabe štiri milijone evrov. Kako bo letos? Za letošnje leto so si v Iskri zastavili zelo ambiciozne poslovne cilje. Načrtujejo, da bodo na ravni skupine dosegli kar 120 milijonov evrov prihodkov in pet milijonov evrov čistega dobička.

Kaj naj bi pregledovali revizorji

Na zahtevo Jožeta Godca bi morali posebni revizorji Ernst & Young Revizije pregledati posle med Iskro in družbami, povezanimi z družino Šešok, od aprila 2015 dalje. Med drugim bi bili pod drobnogledom Iskrin nakup družbe Oria, ki je bila posredno v lasti Šešokovih, ter posli s podjetji Taxgroup, TK 3, Unileks, BLDG7 …

Kako je potekalo lastninjenje Iskre

Prevzem Iskre je leta 2006 izpeljalo okoli 50 menedžerjev, združenih v podjetje Maos. Njegova vrednost je znašala nekaj manj kot 40 milijonov evrov, pri čemer so menedžerji priskrbeli le štiri milijone evrov lastnega denarja. Preostalo so zbrali z bančnimi posojili, ki so jih nato odplačevali z dividendami prevzete družbe. To so nemoteno počeli tudi v obdobju, ko je bila Iskra v poslovnih oziroma finančnih težavah.

Leta 2014 so se na zahtevo bank združili Maos, Iskra in ključna odvisna družba Iskra Sistemi. S tem so se posojila, ki jih je za potrebe menedžerskega prevzema najel Maos, tudi uradno prenesla na Iskro, ki bo neposredno odplačevala lasten prevzem. Koliko jih je ostalo na Maosu, ni povsem jasno. Še konec leta 2013 je imel Maos za 8,6 milijona evrov obveznosti do bank in nekaj manj kot 12 milijonov evrov dolgov do skupine Iskra.

Danes sta največja lastnika Iskre Dušan Šešok (53 odstotkov) in Jože Godec (41 odstotkov), ki sta skozi leta lastništvo zviševala z odkupi deležev od preostalih menedžerjev.