Nova pravila o označevanju živil: gostinci nezadovoljni

Nova zakonodaja določa temeljna načela glede označevanja živil in predpisuje konkretnejše zahteve, kot so na primer obvezne informacije o poreklu določenih vrst mesa, jasnejše navedbe o alergenih snoveh ali jasnejše informacije o hranilni vrednosti za večino predpakiranih predelanih živil.

Poleg tega bodo po novem veljale enake zahteve glede označevanja za spletno nakupovanje, prodajo na daljavo ali nakup v trgovini. Nova uredba prinaša tudi jasnejše navedbe glede sestavljenega mesa in rib ter odmrznjenih proizvodov, uvaja pa tudi strožja pravila za preprečevanje zavajajočih praks.

(Ne)smiselni zapisi na jedilnem listu? V Sloveniji je v javnosti v zadnjih dneh odmevalo predvsem to, da morajo biti alergeni v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni na najmanj enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi, na primer na jedilnem listu, panoju, zaslonu .... Na jedilniku mora tako na primer pisati špageti po bolonjsko (vsebuje alergene: gluten, jajca) ali mesna lazanja (vsebuje alergene: gluten, jajca, mlečni proizvod, ki vsebuje laktozo).

Gostinci se zaradi novih pravil že pritožujejo. V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so poudarili, da evropska uredba za gostince pomeni dodatno obremenitev, saj bodo za prilagoditev spremembam porabili kar nekaj časa.

Na voljo tri leta za nemoten prehod V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, po drugi strani menijo, da so pravila glede označevanja živil korak v pravo smer, saj bo potrošnik bolje informiran.

V Bruslju na kritike odgovarjajo z dejstvom, da so imeli nosilci živilske dejavnosti na voljo tri leta za nemoten prehod na novo označevanje, saj so države članice in Evropski parlament nova pravila sprejeli že leta 2011. Pravila o obveznem označevanju hranilne vrednosti vseh predelanih živil pa bodo začela veljati 13. decembra 2016.