Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

David Kos

Ponedeljek,
5. 9. 2016,
4.03

Osveženo pred

6 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,43

15

Natisni članek

TEŠ 6 HSE

Ponedeljek, 5. 9. 2016, 4.03

6 let, 6 mesecev

Nemci večjo in močnejšo termoelektrarno zgradili ceneje kot v Šoštanju

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 9,43

15

TEŠ | Foto Bor Slana

Foto: Bor Slana

Čeprav je francoski Alstom svojo tehnologijo vgradil tako v šoštanjsko kot nemško termoelektrarno, pa je bila gradnja slovenskega nacionalnega projekta bistveno dražja.

V Nemčiji so 912-megavatno termoelektrarno zgradili za 1,3 milijarde evrov, v Sloveniji pa je gradnja 600-megavatne elektrarne presegla 1,3 milijarde evrov.

Osmi blok termoelektrarne v Karlsruheju so začeli graditi leta 2008, prvo elektriko pa v omrežje spustili pred dvema letoma. Gre za najučinkovitejšo termoelektrarno na svetu, saj izkoristi 47 odstotkov energije premoga. Izkoristek šoštanjske elektrarne, ki so jo začeli graditi leta 2010, poskusno pa je začela obratovati lani, je na primer 43-odstoten.

Kljub visoki učinkovitosti termoelektrarne v Karlsruheju, ki je v lasti ene največjih nemških energetskih družb EnBW, se ta zaradi nizkih borznih cen električne energije tako kot šoštanjska spoprijema s finančno neučinkovitostjo. | Foto: Kljub visoki učinkovitosti termoelektrarne v Karlsruheju, ki je v lasti ene največjih nemških energetskih družb EnBW, se ta zaradi nizkih borznih cen električne energije tako kot šoštanjska spoprijema s finančno neučinkovitostjo.

Elektrarna RDK 8 je v lasti ene največjih nemških energetskih družb EnBW. Tehnologijo zanjo je tako kot šoštanjskemu šestemu bloku dobavil francoski Alstom, a cena gradnje je bila kljub za tretjino večji moči elektrarne nižja kot v Sloveniji. Medtem ko je prvotna investicija v RDK 8 poskočila za 300 milijonov evrov, se je prvotna investicija 600 milijonov evrov v Teš 6 več kot podvojila.

 

Kljub visoki učinkovitosti nemške elektrarne se ta zaradi nizkih borznih cen električne energije tako kot šoštanjska spoprijema s finančno neučinkovitostjo. V nasprotju s Tešem 6, ki ima premog na domačem pragu, pa so nemški energetiki zaradi dragega domačega premoga surovino začeli uvažati z vsega sveta. Član uprave EnBW Georgios Stamatelopoulus je dejal, da se danes za takšno gradnjo ne bi odločili.

Slovenski poznavalci ceno utemeljujejo z različnimi teorijami

Slovenci, vpleteni v gradnjo Teš 6, nočejo javno komentirati razhajanja v ceni, smo pa vseeno dobili dva sogovornika, ki nista hotela biti imenovana.

Kot nam je povedal prvi, je razlika v ceni posledica treh dejavnikov:

  • Teš 6 je v osnovi standardni 800-megavatni blok, ki je bil prirejen v 600-megavatno termoelektrarno. Predelava določenih komponent je povzročila dodatne stroške, ki so na koncu lahko še višji od cene standardnega bloka. Zakaj se je tedanje vodstvo pod taktirko Uroša Rotnika tako odločilo, nam sogovornik ni znal pojasniti. Rotnika nam ni uspelo priklicati.
  • Gradbeni in tehnološki del obeh termoelektrarn ni povsem primerljiv. Za hlajenje RDK 8 skrbi reka Ren, v Tešu 6 pa je bilo treba zgraditi hladilni stolp z ustreznim hladilnim sistemom.
  • Kam je poniknilo 300 milijonov evrov, bi bilo treba vprašati policijo in sodišče.

Cena bi lahko bila brez omenjenih treh dejavnikov po mnenju sogovornika primerljiva nemški.

Drug sogovornik nas je sprva spomnil, da je predvidena investicija 650 milijonov evrov vključevala zgolj Alstomovo tehnološko opremo brez hladilnega stolpa, razžveplevalne naprave, transporta … Dejanska načrtovana investicija je torej že v začetku znašala od ene do 1,1 milijarde evrov.

Šesti blok v termoelektrarni Šoštanj | Foto: STA , Foto: STA ,

Opozoril je še, da je bila že na samem začetku storjena napaka, ko so se pristojni odločili, da namesto 400-megavatnega bloka zgradijo 600-megavatnega. Manjša termoelektrarna bi povsem zadovoljila potrebe po energetski oskrbi Slovenije.

Hkrati v Sloveniji po nekaterih ocenah ni dovolj energenta za 600-megavatno elektrarno. Če ga že je, pa se postavlja vprašanje, po kakšni ceni. Nemci so se za močnejšo elektrarno odločili predvsem zato, ker imajo na razpolago dovolj premoga, a tudi oni zaradi visoke cene domačega energenta tega uvažajo, je sklenil naš sogovorik.

Ne spreglejte