Četrtek, 15. 12. 2016, 4.11
7 let, 1 mesec
Napoveduje se bitka za Petrol
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,80
5
Delnice Petrola, največje slovenske naftne družbe, so kot vroče žemljice. Ne le, ker družba dobro posluje, ampak tudi zaradi vse več znamenj, ki kažejo na prihajajoče spremembe v lastništvu.
Danes se tako izteče razpis Nove Ljubljanske banke (NLB) za prodajo treh odstotkov Petrola. Za delež, ki je po včerajšnjem sklepnem tečaju na ljubljanski borzi vreden 20 milijonov evrov, se po naših informacijah zanima več morebitnih kupcev.
Shell, Vitol, hrvaški pokojninski skladi
Med njimi so poleg večjih hrvaških pokojninskih skladov, ki jih upravljajo Allianz ZB, Erste in PBZ Croatia Osiguranje, tudi nekateri mednarodni energetski velikani.
Morda vas zanima še:
Kaj grozi Petrolu, Gorenju, Savi Re …
Po neuradnih informacijah zanimanje v zadnjih tednih izkazujeta britanski Shell in mednarodna energetska družba Vitol Group s koreninami v Rotterdamu na Nizozemskem, ki je dobavljala nafto tudi Petrolu. Vitol je sicer od poletja strateški partner hrvaške državne družbe PPD pri 125 milijonov evrov vredni gradnji naftnega in plinskega terminala v hrvaškem pristanišču Ploče.
Po neuradnih informacijah zanimanje za nakup deleža v Petrolu v zadnjih tednih kažeta britanski Shell in mednarodna energetska družba Vitol Group.
Ali se bo za nakup deleža potegoval tudi Slovenski državni holding (SDH), za zdaj ni znano. V krovnem upravljavcu državnega premoženja so sicer že oktobra oddali ponudbo za 1,5 odstotka delnic Petrola, ki jih je sprva prodajala NLB, a si je nato premislila in v začetku novembra objavila nov razpis, na katerem zdaj prodaja tri odstotke delnic.
Kandidati za nakup na novem razpisu v primerjavi s prejšnjim ne bodo mogli oddati ponudb, ki bi bile vezane na zvišanje ali znižanje druge ponudbe. Prav tako bo lahko NLB organizirala dražbo in vodila pogajanja za zvišanje cene z drugim ponudnikom.
Kdo se krepi v lastništvu Petrola
Trgovanje z delnicami Petrola je v zadnjem obdobju izredno dinamično. To se odraža tudi v rasti cene delnice, ta je od konca junija pridobila več kot 20 odstotkov, v zadnjem letu dni pa celo 27 odstotkov. Samo včeraj je bilo na ljubljanski borzi sklenjenih za več kot 300 tisoč evrov poslov z delnicami Petrola.
Pol odstotka delnic Petrola, ovrednotenih na 3,5 milijona evrov, je nedavno kupil neznani vlagatelj, skrit za fiduciarnim računom Societe Generale – Splitske banke, ki ima v lasti že 4,34 odstotka Petrola.
Gre za starega znanca med delničarji največjih slovenskih podjetij. Omenjeni fiduciar ima namreč v lasti 6,4 odstotka Mercatorja, skoraj sedem odstotkov Krke in manjše deleže v Gorenju in Cinkarni Celje.
J & T se umika iz energetike
Največji lastnik Petrola je še vedno država, ki prek SDH in Kapitalske družbe obvladuje skoraj 30 odstotkov delnic. Drugi največji lastnik je slovaško-češka finančna skupina J & T, ki prek Československe obchodne banke (ČSOB) obvladuje slabih 13 odstotkov delnic Petrola.
Prav delež v lasti J & T bo morda že v kratkem vstopna točka za novega lastnika Petrola. Pred kratkim so se namreč ključni lastniki te finančne skupine, med katerimi je največji eden od najbogatejših Slovakov Patrik Tkač, odločili za umik iz energetske dejavnosti.
Država prek SDH in Kapitalske družbe obvladuje skoraj 30 odstotkov delnic Petrola.
V J & T so se tako že dogovorili tudi o 1,5 milijarde evrov vredni prodaji češke energetske družbe EPH, ki ima v lasti več elektrarn, rudnikov in drugih podjetij na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Nemčiji, Italiji in na Poljskem. Njen večinski lastnik je postal Daniel Kretinsky, sicer predsednik uprave EPH.
Ali bodo v rokah EPH končale tudi delnice Petrola ali pa jih bo J & T raje ponudil na trgu in s povečevanjem deleža v Petrolu poskušal oblikovati še večji paket delnic, bo znano kmalu.
Spor med Hrvaško in Molom se krepi
Vse omenjeno časovno sovpada s pomembnimi strateškimi premiki v regiji. Za dogajanje, povezano s Petrolom, je tako trenutno najpomembnejši razplet že več let trajajoče vojne za Ino, kjer se hrvaška država za prevlado spopada z madžarsko naftno družbo Mol. Skupaj z gospodarsko krizo jo je najbolje izkoristil prav Petrol. V tem času je okrepil tržni položaj na Hrvaškem, kjer je za Ino drugi največji igralec.
V zadnjih tednih se spor, ki je močno zaznamoval zadnje štiri hrvaške vlade, povzročil zadnjo politično krizo in tlakoval pot do predčasnih volitev, še stopnjuje.
Za dogajanje, povezano s Petrolom, je trenutno najpomembnejši razplet že več let trajajoče vojne za Ino, kjer se hrvaška država za prevlado spopada z madžarsko naftno družbo Mol.
Konec novembra je predsednik uprave Mola Zsolt Hernadi dopustil možnost prodaje 49-odstotnega deleža v Ini, če "se bo izkazalo, da Mol na Hrvaškem ni dobrodošel". "Verjamem, da se bomo s hrvaško vlado dogovorili, da bi Ina postala del novega Mola. Z upravo smo zadovoljni, a težava je politika v Zagrebu. Že šest let imamo nesporazume, Ina pa zaradi tega zelo trpi," je za nemški časnik Handelsblatt dejal Hernadi.
Medtem pa je Evropska komisija v začetku tega meseca od Hrvaške zahtevala, naj spremeni zakon o privatizaciji Ine in ukine pravico do veta na posamezne odločitve oziroma se odreče tako imenovani zlati delnici. Dala ji je le dva meseca časa za spremembo zakona. Tudi v Sloveniji zaradi strateških interesov varujemo lastništvo Petrola, saj mora vlagatelj, ki želi pridobiti več kot 25-odsotni delež v družbi, pred tem pridobiti soglasje vlade.
ZDA Rusom ne dovolijo na Hrvaško
Na možnost Molovega umikanja iz Hrvaške nakazujejo tudi naslednja dejstva.
- Prav zaradi energetike je Hrvaška v tem trenutku ena od najpomembnejših evropskih držav za ZDA. Zaradi načrtovanih plinskih terminalov v Jadranskem morju si želijo v državi močno omejiti ruski vpliv. V tem se morda skriva tudi razlog za letošnje tektonske politične spremembe na hrvaškem političnem prizorišču. Dokumenti o nekdanjem predsedniku HDZ Tomislavu Karamarku, ki so letos spomladi pricurljali v javnost, so razkrivali tudi njegove povezave z nekaterimi ruskimi poslovneži.
- Ključni lastnik Mola je madžarska država, ki ima z Vladimirjem Putinom med vsemi članicami EU najtoplejše odnose. Hrvaško državo v arbitražnem postopku proti Molu v Washingtonu zastopa ameriška odvetniška pisarna Patton Boggs, ki je tesno vpeta v ameriško visoko politiko.
Hrvaška še vedno vztraja pri pregonu prvega moža Mola Zsolta Hernadija zaradi domnevnega podkupovanja nekdanjega predsednika vlade Iva Sanaderja.
- Ruski veleposlanik na Hrvaškem Anvar Azimov je v začetku decembra potrdil, da želi Gazprom kupiti madžarski delež v Ini. Ni mogoče dvomiti, da bodo Američani izkoristili vse vzvode, da se to ne bi zgodilo.
Konec novembra se je tako hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković sestal s posebnim odposlancem State Departmenta za energetska vprašanja Amosom J. Hochsteinom. Govorila sta o projektu terminala za utekočinjeni naravni plin (LNG) na Krku. Izrazil naj bi tudi željo, da Ina nikakor ne sme pasti v ruske roke. Skoraj hkrati so izbruhnile tudi informacije, da hrvaška država pripravlja teren za možnost odkupa 1,5 milijarde evrov vrednega Molovega deleža v Ini. Med morebitnimi kupci omenjajo Hrvatsko elektroprivredo (HEP), pri kovanju teh načrtov pa naj bi sodeloval tudi upokojeni hrvaški general Ivan Čermak, ki ima v lasti verigo bencinskih servisov Crodux.
- Hrvaški premier je zaradi Ine, ki zaposluje 11 tisoč ljudi, tudi pod velikim notranjepolitičnim pritiskom.
Predsednik opozicijske SDP Davor Bernardić je zaradi aktualnega dogajanja v rafineriji v Sisku, od koder Ina na zahtevo Mola nafto odvaža v druge rafinerije, včeraj zahteval parlamentarno razpravo. Plenković je sicer napovedal, da "se bo Hrvaška bojevala za Ino, ker gre za vprašanje energetske varnosti in enega od najpomembnejših hrvaških podjetij, ki ima pomembno socialno komponento".
- Hrvaška država še vedno vztraja pri pregonu prvega moža Mola Zsolta Hernadija zaradi domnevnega podkupovanja nekdanjega predsednika vlade Iva Sanaderja, ki mu po razveljavitvi pravnomočne sodbe na ustavnem sodišču zdaj ponovno sodijo.
Leta 2014 je Hrvaška izdala evropski nalog za prijetje in predajo. V začetku novembra je generalna skupščina Interpola kljub nasprotovanju Hrvaške odločila, da omenjenega naloga ne vnesejo v bazo oseb, ki jih išče Interpol. Več o tem pišemo v okvirju.
Mol napoveduje agresivno rast in prevzeme
Kar je najpomembneje, Hernadi je v okviru nove Molove strategije do leta 2030 napovedal iskanje novih prevzemnih tarč na območju, ki je v dosegu rafinerij madžarske družbe. Nove tarče bodo iskali zunaj treh ključnih trgov (Madžarske, Hrvaške in Slovaške), kjer imajo tudi rafinerije. Do leta 2021 nameravajo za strateške naložbe nameniti dve milijardi ameriških dolarjev, s tem pa še krepiti vodilni položaj v srednji Evropi.
Predsednik uprave madžarskega Mola Zsolt Hernadi še vedno ne more obiskati Slovenije.
Med državami, ki so na radarju Mola, je tako tudi Slovenija, ki ima za madžarsko družbo vse večji strateški in poslovni pomen:
- Slovenija po sporu s hrvaško državo postaja ključna izhodiščna točka Mola pri dostopu do Jadranskega morja. Čeprav vlada v neformalnih krogih ne kaže pretirane naklonjenosti do Mola, mu je Luka Koper letos oddala zmogljivosti na terminalu za tekoče tovore.
- Mol je že zdaj tretji največji maloprodajni ponudnik pogonskih goriv. Po lanskem nakupu Agipovih bencinskih servisov jih ima skupaj v lasti že okrog 60.
- Mol se je že pred leti zanimal tudi za Petrol. Že ob vstopu J & T v lastništvo Petrola se je ugibalo, ali je v ozadju Mol. Ob madžarskem naskoku na Ino je namreč Mol svoje delnice skrival tudi za podjetji, povezanimi z J & T. Omenjena finančna skupina ima v lasti tudi za dobrih 22 milijonov evrov Molovih obveznic.
Prvi mož Mola še vedno ne more v Slovenijo
Predsednik uprave madžarskega Mola Zsolt Hernadi še vedno ne more obiskati Slovenije.
Na policiji so nam namreč potrdili, da je Hernadi še vedno oseba, iskana tudi na območju Republike Slovenije. "Hrvaški varnostni organi so evropski nalog za prijetje in predajo iskane osebe poslali državam članicam Europola sredi leta 2014," so pojasnili na policiji.
Drugače kot v Sloveniji se lahko Hernadi prosto giblje po Avstriji in Nemčiji, saj sta obe državi že pred letom dni nalog za prijetje zoper predsednika uprave Mola suspendirali.
Na policiji sicer ne razkrivajo, kako je na generalni skupščini Interpola pri vprašanju vnosa omenjenega pripornega naloga v bazo iskanih oseb glasovala Slovenija. Tako ni znano, ali je stopila na stran Hrvaške ali Madžarske.
"Glasovanje je bilo tajno, zato vam ne moremo razkriti našega stališča. Dodajamo pa, da se je več držav članic izreklo proti tej praksi, da se posamične konkretne primere rešuje na generalni skupščini," so pojasnili na policiji. Da za Hernadija ne bodo izdali rdeče tiralice, je odločil izvršni komite Interpola. Ker se Hrvaška s tem ni strinjala, je primer predala v odločanje generalni skupščini.
Kot je znano, je madžarsko tožilstvo že leta 2012 zaustavilo preiskavo proti Hernadiju. Pri tem se je sklicevalo na zaščito madžarskih nacionalnih interesov, ker da bi to slabo vplivalo na poslovanje in delovanje Mola. Leto dni zatem je preiskovalno sodišče v Zagrebu zoper Hernadija odredilo pripor.
5