Na Kitajskem bi letališko stezo podaljšali v mesecu dni, v Sloveniji traja deset let

Tako kot že desetletja poslušamo prazne obljube države o gradnji velikih infrastrukturnih projektov, si tudi na portoroškem letališču že desetletje prizadevajo za podaljšanje letališke steze. Zdaj na njem lahko v idealnih vremenskih pogojih pristajajo letala s 70 potniki, potem bi lahko pristala še enkrat večja, kot je airbus A318.

Nova delovna mesta in dodana vrednost letališču

Za 200 metrov daljša asfaltna vzletno-pristajalna steza bi jim torej omogočala pristajanje večjih letal, s tem pa bi na slovensko obalo lahko privabili več turistov, predvsem pa premožnejše. Čeprav nameravajo stezo podaljšati na ozemlju v lasti letališča oziroma občine, jih država sili k pridobivanju dovoljenj za vso dolino Dragonje. Kje se zatika?

Lastniki in vodstvo portoroškega letališča si želijo, da bi na edinem obalnem letališču lahko kmalu pristajala večja letala kot je Airbus A318. Ta sprejme do 120 potnikov. Foto: Reuters

Posebna delovna skupina vlade ima do aprila 2018 čas za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za letališče Portorož, ki bo podlaga za podaljšanje letališke steze, povečanje letališke ploščadi in potniškega terminala, prenove in gradnjo hangarjev, ureditev parkirišč ...

Zaradi lege portoroškega letališča se na ministrstvu za infrastrukturo že od vsega začetka priprave DPN srečujejo s številnimi nasprotovanji, pogojevanji in za to potrebnimi prilagoditvami in usklajevanji.

Poleg tega jim nagajajo naravne omejitve, kot so morfologija terena, neposredna bližina morja, občasno poplavljajoči reki Dragonja in Drnica ter omejitve zaradi preostalih dejavnosti v prostoru.

Poplavljenost doline Dragonje ostaja najtrši oreh

Ker letališče leži v krajinskem parku, je zavezano k varovanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Na sečoveljskih solinah in kmetijskih zemljiščih se opravlja gospodarska dejavnost. Kot velika ovira se kaže tudi nerešeno vprašanje poteka državne meje med Slovenijo in Hrvaško, poudarjajo na ministrstvu za infrastrukturo.

Ker letališče leži v krajinskem parku, je zavezano k varovanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Foto: STA ,

"Večino preprek smo odpravili oziroma smo se o rešitvah dogovorili v fazi izdelave pobude za DPN. Trenutno največja prepreka pri nadaljevanju DPN je reševanje poplavne varnosti v dolini reke Dragonje," pojasnjujejo z ministrstva in dodajajo, da pripravo DPN kljub temu nadaljujejo.

Pri načrtovanju bodo upoštevali rezultate hidrološko-hidravlične analize obstoječega stanja v dolini, pri čemer opozarjajo, da načrtovana ureditev ne sme poslabšati stanja glede poplav. To pomeni, da letališče ostane pod enakim vplivom visokih voda, kot je že zdaj, razmere za preostale uporabnike pa se ne smejo poslabšati.

Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, se zagotovo ne bi branili dodatnih evrov, ki bi jih v Sloveniji prinesli zahtevnejši gostje. Foto: Matej Leskovšek

Končno mnenje o poplavni varnosti bo izdal direktorat za vode in investicije z ministrstva za okolje in prostor. A kot je bilo slišati na zadnjem sestanku vseh deležnikov, namerava direktorat za vodo izdati negativno mnenje zaradi vodovarstvene študije.

Ko le ena negativna študija ustavi projekt

"To je le ena izmed študij, ki mora biti pozitivna," pojasnjuje direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc, ki se boji, da se bo tudi njim ponovila zgodba gradnje igrišča za golf v dolini reke Dragonje. Takrat je bilo pridobljenih 41 študij in soglasij, a ker je bila zgolj ena negativna, projekt zaradi določenih birokratov še vedno stoji," potarna Krajnc.

Zdi se mu nedopustno, da bi moralo letališče zaradi podaljšanja steze reševati poplavno vprašanje vse doline Dragonje in Sečovelj.

Izdelava DPN je vezana na območje letališča, ne pa na vso dolino Dragonje. Foto: Bojan Puhek

"Kot dober gospodar vsekakor želimo zaščititi svoje premoženje. Ne želimo pa si, da se nam ponovijo poplave iz leta 2010, ko smo utrpeli za sto tisoč evrov škode. Takrat nam ni nihče priskočil na pomoč, vse smo financirali sami. Zdaj naj za kazen še plačamo študije in naložbe za vse poplavno območje doline Dragonje," je do ravnanja države kritičen Krajnc.

Izdelava DPN je namreč vezana na območje letališča, ne pa na vso dolino Dragonje. "Seveda smo za to, da se problematika reši v celoti, vendar ne na plečih letališča," opozarja Krajnc.

Vse se zelo vleče, študije v pripravi

Direktor edinega obalnega letališča ob tem poudarja, da nameravajo okoli 10 milijonov vreden projekt financirati iz evropskih sredstev, posojil in javno-zasebnega partnerstva.

"Pred časom smo gostili kitajsko delegacijo, ki se je samo držala za glavo. Pri njih bi tak projekt zgradili v enem mesecu," ponazori direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc. Foto: STA ,

Za sodelovanje se zanima več letalskih podjetij iz tujine, a dokler nimajo vseh dovoljenj, se z njimi noče nihče pogovarjati. "Tudi tujci, ki bi sodelovali z nami, naredijo ovinek, ko izvedo, kako se zadeve vlečejo. Pred časom smo gostili kitajsko delegacijo, ki se je samo držala za glavo. Pri njih bi tak projekt zgradili v enem mesecu," ponazori direktor Aerodroma Portorož.

Občina meni, da zavlačevanja niso upravičena

Da bi morali DPN sprejeti kar najhitreje, se strinjajo tudi v občini Piran. Verjamejo, da je projekt mogoče izpeljati v načrtovanih rokih.

"Tako obsežna študija je stvar države, ne pa občine ali samo letališča. Dobro bi bilo, da se začnemo pogovarjati, kdo mora kaj narediti in financirati. Vsi pa bomo morali sodelovati," odgovarjajo s piranske občine.