Petek, 6. 5. 2016, 13.15
6 let, 6 mesecev
Krožno gospodarstvo: Namesto da bi prodajali avtomobile, moramo prodajati mobilnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
4
Zaloge surovin se zmanjšujejo, odpadki se kopičijo. Kako zagotoviti vzdržno prihodnost? Zagovorniki krožnega gospodarstva so prepričani, da imajo odgovor: današnje linearno gospodarstvo je treba opustiti.
Družinski avtomobil je parkiran večino časa, po mestih se ob konicah večinoma vozi le voznik, mobilni telefon je ob nakupu vreden več sto evrov, že čez dve leti pa ohrani le še majhen delček vrednosti, preden postane nevaren odpadek. Danes prevladujoče linearno gospodarstvo, kjer izdelki po svoji končani življenjski dobi postanejo odpadek, ni več vzdržno.
Potočnik: avto je parkiran 92% časa, celo pri varčnih motorjih 86% energije goriva ne pride do koles. @SiolAVTOMOTO pic.twitter.com/tyfFzLOVbQ
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) May 6, 2016
Potreba po boljšem izkoriščanju sredstev in zmanjševanju odpadkov postaja očitnejša z naraščajočim prebivalstvom, zmanjševanjem zalog surovin in njihovo vedno večjo porabo. To pa je le del koncepta krožnega gospodarstva, ki ne obljublja le čistejšega okolja, temveč tudi nova delovna mesta ter znatne prihranke za gospodarstvo in družbo v celoti.
"Veliko bolj kot lastništvo surovin in sredstev je pomembno, kako jih smotrno souporabljati," je prepričan nekdanji evropski komisar za okolje in zdajšnji svetovalec Združenih narodov za okoljska vprašanja Janez Potočnik.
Podaljšanje vrednosti in življenjske dobe surovin
Mnogo je načinov, kako lahko bolje izkoristimo surovine in zmanjšamo količine odpadkov, so prepričani zagovorniki krožnega gospodarstva. "Veliko bolj kot lastništvo surovin in sredstev je pomembno, kako jih smotrno souporabljati," je prepričan nekdanji evropski komisar za okolje in zdajšnji svetovalec Združenih narodov za okoljska vprašanja Janez Potočnik. "Ni pomembno, da imate svojo uro, temveč to, da vedno veste točen čas," mu je pritrdil Guido Braam, vodja projekta Netherlands Circular Hotspot.
Prav Nizozemska je namreč zaradi svoje goste poseljenosti in intenzivnega upravljanja vodnih virov prva začela udejanjati koncepte krožnega gospodarstva in postala prva evropska vroča točka krožnega gospodarstva. Ali bo Slovenija znala in zmogla postati druga, so se spraševali zbrani na današnji konferenci o krožnem gospodarstvu v Ljubljani.
Bolj kot izdelek uporabnika zanima storitev
Tako Potočnik kot Braam menita, da se bo za učinkovito ravnanje s surovinami treba postopoma preusmeriti z izdelkov na storitve: "Namesto da bomo še naprej prodajali avtomobile, moramo čim bolj prodajati mobilnost." Kaj pomeni smotrna souporaba, je Potočnik prikazal s primeri: "Največji javni mestni prevoznik Uber nima niti enega svojega vozila, največja svetovna ponudnika prenočišč Airbnb in Booking.com nimata niti ene svoje postelje, največji ponudniki komunikacijskih storitev, kot je Skype, nimajo svoje lastne komunikacijske infrastrukture."
Potočnik: Namesto lastništva je pomembna in nujna smotrna souporaba #CircularEconomy @AmChamSlovenia @SiolNEWS pic.twitter.com/y4enogFLg9
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) 6 May 2016
Dejstva, ki jih ne vidimo
Potočnik je opozoril na dejstva, pred katerimi si prepogosto zatiskamo oči: "Zaloge surovin niso neskončne, z gospodarsko rastjo se njihova poraba samo še povečuje. Po napovedih Združenih narodov bo leta 2050 na svetu 9,7 milijarde prebivalcev, zato ne smemo ponavljati napak iz preteklosti. Mnogo preveč držav se zgane šele, ko so voda, zrak in zemlja že onesnaženi, a takrat je že prepozno."
Potočnik je opozoril na dejstva, pred katerimi si prepogosto zatiskamo oči: "Zaloge surovin niso neskončne, z gospodarsko rastjo se njihova poraba samo še povečuje."
Recikliranje je komaj začetek krožnega gospodarstva
Nekdanji evropski okoljski komisar je še opozoril, da v javnosti mnogi enačijo krožno gospodarstvo in recikliranje: "Recikliranje je zgolj najnižja pojavna oblika krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo je pot do trajnostnega razvoja, ki ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi gospodarsko in družbeno."
Prav gospodarski vidik in prednosti krožnega gospodarstva so tiste, za katere Potočnik meni, da jih politika in javnost še najmanj prepoznavajo in jih je zato treba še toliko bolj izpostaviti. "Krožno gospodarstvo je izjemna priložnost, ki obeta mnoga nova zelena delovna mesta v Evropski uniji in drugod, prav tako tudi znatne neposredne prihranke v gospodarstvu."
Potočnik: Prerazporeditev dela je pomembna tema. 32-urni delovni teden namesto 45-urnega prinaša večjo učinkovitost. #CircularEconomy
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) 6 May 2016
Odvisnost od pomembnih surovin je šibka točka EU
Evropska unija bi se morala še toliko bolj zavedati pomena smotrne souporabe surovin, ker je kljub svoji gospodarski moči izjemno odvisna od surovin, ki jih sama nima. "Od 54 redkih in gospodarsko pomembnih surovin mora Evropa za svoje potrebe uvažati kar 90 odstotkov njihovih količin," opozarja Potočnik. "Zaradi te zavesti ter zaradi bližine kriznih pojavov in dogodkov so nam nekatere rešitve, ki so se še pred kratkim zdele neuresničljive, med njimi tudi krožno gospodarstvo, postale bližje."
Potočnik: Bogastvo še ne pomeni sreče - najbolj srečni so v Afriki, najmanj pa v Zahodni Evropi. #CircularEconomy pic.twitter.com/6DPjpkwvgQ
— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) 6 May 2016
4