Torek, 2. 8. 2016, 4.19
7 let, 2 meseca
Kako gre taksistom v času, ko odpiramo vrata Uberju? #infografika
Na ulici boste tudi v prestolnici, kjer je ta posel najbolj razvit, težko našli taksista, ki vam bo dejal, da se pri njem cedita med in mleko. Največji kljub temu povečujejo prihodke in dobičke, vsi pa v negotovosti čakajo, kaj bo v Slovenijo prinesel velikan digitalne ekonomije Uber.
Največ podjetij z dejavnostjo taksi prevozov deluje v osrednjeslovenski regiji. Po podatkih lestvice Bizi kar tri petine podjetij v panogi.
Na ljubljanskih ulicah že leta kraljujejo tri dispečerska podjetja: Laguna, Intertours in Metro. Prvo ima po navedbah na spletni strani okrog 130 vozil, drugo 160, tretje pa 250. Večinoma gre za pogodbenike, espejevce, ki storitve opravljajo prek svojih podjetij, omenjenim družbam pa mesečno plačujejo za dispečerske storitve.
Tako so lani poslovali največji
Največje podjetje v dejavnosti vožnje taksijev je Fisi HS, kateremu pa taksi prevozi predstavljajo le del prihodkov. Od lanskih 1,1 milijona evrov je le 50 tisoč prihodkov ustvarilo s taksiji, preostalo pa s prodajo avtomobilov. "Prihodki pri taksi prevozih se povečujejo, je pa ta del manj dobičkonosen kot prodaja avtomobilov," pravi lastnik podjetja Hašin Sijarić.
Na drugem mestu je ljubljanska Laguna, kjer zaradi dopustov na naša vprašanja niso odgovarjali. Tretje največje podjetje je mariborsko podjetje Vehere Danijela Robnika, ki se je zaradi sumljivih poslov pri prevzemu Luke Zadar znašel pod drobnogledom kriminalistov (po poročanju hrvaških medijev je pred tedni Robnikov delež v Luki Zadar zaseglo sodišče).
Zdravnik, ki vozi taksi
Kako danes živi povprečen taksist? "Jaz pravim, da si v taksi poslu služimo črn kruh. Za tega danes vemo, da je zdrav, včasih pa ga je bilo obilo, bil pa je manjvreden in cenejši, ker ni bil tako dober kot beli kruh," odgovarja Smail Dautović, lastnik in direktor Intertoursa. "Zaslužki v taksi poslu so povprečni. Tisti, ki potrebujejo denar, delajo več. Stanje pa ni tako slabo, kot se včasih želi prikazati."
Pri njem danes vozita celo zdravnik internist in diplomirani ekonomist, omeni. "Mislim, da gre v teh primerih za to, da v svojem poklicu ne dobita dela. Kdo bi študiral, da bo potem vozil taksi? Na splošno veliko taksistov izbere ta poklic zaradi svobode. Tu ni tako strogega reda kot na primer pri prodajalcih v trgovini," meni sogovornik.
Davčni urad še danes taksiste uvršča med tvegane dejavnosti, kjer veliko podjetij ne plačuje davkov. Dautović meni, da so veliko neplačnikov dacarji v zadnjih letih ulovili. "Nadzor državnih služb je naredil red v dejavnosti, prekrškarjev je manj, povsem pa se jih nikoli ne bomo znebili," pravi.
Preusmerjanje k podjetjem
Podjetja v panogi prihodke v zadnjih letih povečujejo. Taksi Rondo je na primer svojo nišo našel v prevozih za podjetja in javno upravo. Ključ do uspeha - od leta 2013 do lani so prihodke povečali za 70 odstotkov, na dobre pol milijona evrov - je po besedah direktorja Milenka Miladića v rednem prijavljanju na razpise podjetij in javne uprave.
"Vedno več je podjetij, ki so imela voznike, zdaj pa za storitve prevozov najemajo zunanje izvajalce. Okrog 90 odstotkov prihodkov ustvarimo s pogodbenimi strankami iz podjetij in javne uprave, preostalo pa z gotovinskimi plačili," pravi Miladić, ki ima danes 15 zaposlenih in zunanje sodelavce. Skupno ima 60 vozil.
Prihod Uberja je v evropskih državah močno pretresel trg taksi prevozov. Kako bo pri nas? Strah pred "morilcem" taksi posla?
Po Dautovićevih besedah se tudi slovenski taksisti danes vključujejo v tehnološko revolucijo. "Pri nas imamo na voljo aplikacijo, prek katere naročiš taksi prevoz, tako da stik s klicnim centrom ni več potreben. V taksijih je na voljo tudi brezžični internet," pravi.
Vsi kljub temu z negotovostjo čakajo, kaj bo prinesel velikan digitalne ekonomije Uber, ki je napovedal prihod v Slovenijo. "Uber vsakih pet dni doda mesto in Slovenija je zanj zelo zanimiva. Ljubljana ni premajhna za Uber," je na junijski konferenci digitalnih komunikacij Diggit v Ljubljani dejal Davor Tremac, direktor Uberja za jugovzhodno Evropo. Kdaj bi lahko Uber naskočil slovenski trg, ni vedel povedati.
Dejstvo je, da bi njegov prihod dodobra pretresel slovenski trg taksi prevozov, podobno kot se je to zgodilo v zahodnih državah. Taksisti razumljivo nad idejo o prihodu Uberja niso navdušeni. "Menim, da bi bila to nelojalna konkurenca. Problem Uberja je med drugim to, da potniki niso zavarovani," je varnostna tveganja izpostavil Miladić iz podjetja Taksi Rondo. Pri tem poudarimo, da so pri Uberju v preteklosti večkrat poudarili, da so vožnje in potniki zavarovani prek njih.
Dautović je glede prihoda Uberja precej bolj miren. "Sam sem podjetje ustanovil v nekdanji Jugoslaviji. Tako smo preživeli osamosvojitev in vstop v Evropsko unijo, ki sta stvari v gospodarstvu postavila na glavo. Mislim, da nas nič ne more presenetiti," pravi sogovornik, ki se med drugim sprašuje, kako zanimiv trg za Uber je lahko Slovenija s svojo majhnostjo. Sam sicer meni, da bi morali po vzoru nekaterih evropskih držav (denimo Nemčije in Madžarske) Uber prepovedati, a dvomi, da se bo to zgodilo.
5