Janša: Trendi bodo obrnjeni navzdol, dokler ne naredimo tistega, kar bi morali že zdavnaj

"Kar se tiče bonitetnih ocen in posledično cene našega zadolževanja in pribitkov na slovenske državne obveznice, se ta cena od septembra lanskega leta giblje med šestimi in sedmimi odstotki, in so razna dnevna nihanja. Ves ta čas je ta cena visoka oz. previsoka in otežuje normalno financiranje in reprogramiranje dolgov države na mednarodnih finančnih trgih in tudi sproža špekulacije glede morebitnega zaprosila za tujo pomoč," je povedal premier v odgovoru na novinarsko vprašanje, kako komentira današnje znižanje bonitetne ocene Slovenije. "Vsi ti trendi bodo obrnjeni navzdol, vse dokler mi ne naredimo tistega, kar bi morali narediti že zdavnaj," je poudaril. "Vsi ti ukrepi, o katerih zdaj govorimo in jih bo državni zbor sprejemal v naslednjih tednih, so v seštevku tisto, kar bo Slovenijo potegnilo iz te nevarne cone in obrnilo te napovedi in te trende v pozitivno smer." Ob tem je poudaril, da časa ni veliko. "Do konca leta je treba te stvari urediti." Med načrtovanimi ukrepi je pokojninska reforma, za katero Janša pravi, da so se o njej usklajevali s sindikati že od spomladi. "Kolega minister Vizjak je številne rešitve, ki so zdaj predlagane v zakonu, prediskutiral s predstavniki mnogih sindikatov. Marsikaj se je poskušalo uskladiti, še preden so ta besedila zakona sploh nastala. Veliko rešitev je bilo neformalno ocenjenih kot tisti, ki so sprejemljiv kompromis."

D&B: Slovensko gospodarstvo je obremenjeno z dolgovi Bonitetna hiša Dun&Bradstreet (D&B) je bonitetno oceno Slovenije znižala na DB3a in kot razlog navedla niz medsebojno povezanih likvidnostnih težav.

Slovensko gospodarstvo je po oceni D&B še vedno obremenjeno z dolgovi, ki izhajajo predvsem iz investicij, nastalih pred krizo. Gre predvsem za naložbe v nepremičnine, ki jih je prizadel pok nepremičninskega balona, kar je upočasnilo gospodarsko rast. "To povzroča resne težave v bančnem sektorju, kjer so se slabi krediti v primerjavi s prvim četrtletjem leta povečali na skupaj 11,8 odstotka," so sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše i, ki je partnerska družba D&B.

Ker so banke v skladu s predpisi EU obvezane povečati svoj količnik kapitalskih sredstev rezerv, je ponovno nastala nujna potreba po dokapitalizaciji. "Na žalost zasebni kapital ni pripravljen investirati v banke zaradi bojazni vlagateljev, da imajo banke prevelik obseg toksičnih sredstev, katera so izpostavljena ranljivim članicam območja evra, kot je na primer Italija," so poudarili.

"Slovenski bančni sektor bo potrebova 3,5 milijarde evrov" Čeprav je državi doslej uspevala zapolnitev vrzeli iz svojih lastnih sredstev, saj je julija znova dokapitalizirala Novo Ljubljansko banko (NLB) za 381 milijonov evrov, je vlada, kot so spomnili, izjavila, da NLB potrebuje za normalno posojanje denarnih sredstev mnogo več, kot je dobila v zadnji dokapitalizaciji. Ta je obsegala skupno 500 milijonov evrov, dokapitalizacijo pa potrebujeta tudi Nova Kreditna banka Maribor in Abanka. Ta po navedbah Bonitetne hiše i pravi, da bi slovenski bančni sistem, da bi zadostil zahtevam EU, potreboval 3,5 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov BDP.

Ker je vlada omejena s svojimi sredstvi, bo bančni sektor vedno bolj odvisen od tujih sredstev, če naj ohrani zaupanje vlagateljev. "V kolikor potrebna sredstva Sloveniji ne bodo dodeljena, se državi obeta bančna kriza, ki bi imela zelo negativne posledice na gospodarstvo," so opozorili v bonitetni hiši.

V velikih težavah so se znašla tudi številna podjetja, na kar kaže podatek, da je skupna dobičkonosnost nižja za dve tretjini v primerjavi z vrhom pred krizo. Zadolženost po oceni bonitetne hiše ogroža številne družbe in jih spravlja v plačilno nesposobnost, zlasti na področju finančnih storitev, zavarovalništva in gradbeništva, katerega je recesija še posebej prizadela.

"Neuspehi parlamenta" K izboljšanju razmer slovenska politika ne prispeva dosti, so poudarili in spomnili, da se je državni zbor odločil odložiti razpravo o fiskalnem pravilu, po katerem se vlada zavezuje uravnotežiti letni proračun do leta 2015.

"Takšni neuspehi parlamenta dajejo vtis, da vlada ni sposobna nadzorovati višanja javnega dolga. Država dodatno povečuje likvidnostne težave v državi z zamujanjem s plačili internim izvajalcem, zlasti v gradbeništvu, ki posledično ne zmorejo odplačevati svojih dolgov bankam," so pojasnili.

Čeprav je vladi doslej po navedbah bonitetne hiše D&B uspelo servisirati svoje obveznosti vsaj do tujih upnikov, se zaupanje v državo zmanjšuje, na kar nakazuje raven zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic na več kot sedem odstotkov.

"Če ne bodo ukrepi za izboljšanje položaja hitro sprejeti, D&B ocenjuje, da lahko Slovenija pade na točko, iz katere se ne bo mogla več izvleči," so še poudarili.