Torek, 28. 3. 2017, 14.19
6 let, 6 mesecev
IMF: Zmanjšajte stroške za zdravstvo in izobraževanje, država naj se umakne iz turizma
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,63
4
Mednarodni denarni sklad občutno izboljšuje obete glede rasti BDP v Sloveniji, in sicer z 1,8 na tri odstotke. Vodja misije IMF za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev ocenjuje, da izziv ostaja javni dolg, svetuje pokojninsko reformo, uvedbo nepremičninskega davka, povečanje učinkovitosti zdravstva in izobraževanja ter nadaljevanje privatizacije.
Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF) končujejo dvotedenski obisk v Sloveniji. V tem času so opravili pogovore s predstavniki Banke Slovenije, ministrstev, vladnih služb, civilne družbe in drugih deležnikov.
Vodja misije za Slovenijo Nikolaj Kirov Georgijev pravi, da IMF opaža izboljšanje gospodarskih razmer, zaradi česar državi za letošnje leto napoveduje hitrejšo rast BDP. Znašala naj bi tri odstotke. Prav tolikšno rast v zadnji oceni Sloveniji napoveduje tudi Evropska komisija. Sklad v srednjeročni napovedi gibanja BDP do leta 2021 napoveduje v povprečju okrog 1,5-odstotno rast.
Ekonomist Marko Jaklič: Ključna je reforma raziskovalno inovacijskega sistema
"Opozorila IMF o nadaljevanju reform niso nič novega. Pravzaprav mi njim povemo, kaj moramo narediti, oni pa to samo zapišejo.
Ključno je, kakšne so reforme. Zdravstvene reforme ne moremo označiti kot reformo. Predvsem pa nujno potrebujemo reformo raziskovalno inovacijskega sistema, s katero bi vzpostavili pogoje za inovativno družbo in podjetja. Raziskovalno inovacijska strategija na papirju sicer obstaja že od leta 2011. Zakon bi moral biti sprejet leto pozneje, a ga še danes nimamo. Njej je potrebno prilagoditi vse preostale reforme.
Strinjam se z zahtevo IMF, da mora država izstopiti iz turizma. Ne poznam države, ki ima v lasti uspešna turistična podjetja. Država nima kaj iskati v državnem lastništvu, temveč bi morala vzpostaviti pogoje sistemskega dolgoročnega varčevanja. Drugi steber pokojninskega varčevanja namreč ni bil izkoriščen, posledično pa se slovenski kapital ni vlagal v državna podjetja."Slovenija je na pravi poti, mora pa nadaljevati reforme, je Kirov Georgijev dejal na današnji novinarski konferenci. IMF ugotavlja, da so se v Sloveniji precej povečali zasebna potrošnja, investicije so nad napovedanimi ravnmi, prav tako lepe rasti beleži izvoz. Ob izboljšanju gospodarske klime je tako po mnenju predstavnikov sklada pričakovati precej višje rasti od sprva napovedanih.
Država naj izstopi iz turizma, nadaljuje prodajo Telekoma
Vodja misije IMF za Slovenijo je pozdravil napore za prodajo največje banke v državi NLB, a tudi tokrat podvomil o smiselnosti modela prodaje, ki predvideva prvo javno ponudbo delnic z razpršenim lastništvom, po katerem noben vlagatelj ne bi presegel deleža države, torej 25 odstotkov plus eno delnico. IMF veseli, da bo država letos začela postopke za privatizacijo Abanke, saj je ta za njen razvoj po njegovih besedah zelo pomemben.
Po mnenju IMF bi morala država prevetriti strategijo upravljanja državnih naložb in zmanjšati število naložb, ki jih opredeljuje kot strateške. Umakniti bi se morala iz turizma in predelovalnih dejavnosti. Nadaljevati bi morala tudi privatizacijo preostalih podjetij, denimo Telekoma Slovenije, je poudaril.
Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Gorazd Renčelj, je država lansko jesen napovedala, da strategije ne bo prenavljala, dokler ne bodo znani njeni dosedanji učinki. "Po pričakovanjih bodo ti znani v drugi polovici leta," je dejal ter pojasnil, da tako do konca letošnjega leta, ko poteče rok za prodajo NLB, ne pričakujejo predloga sprememb strategije.
Sicer pa je bilo po njegovih besedah to stališče IMF že večkrat slišano in ni presenečenje. "Tudi oni poznajo naše in razpršeno lastništvo je kriterij, opredeljen v strategiji," je povedal ter spomnil, da je Telekom Slovenije že vseskozi na seznamu za prodajo.
Javni dolg ostaja izziv, socialni transferji rastejo
Tudi priporočila IMF letos ostajajo podobna kot lani. "Slovenija že četrto leto zapored beleži stabilno gospodarsko rast, ki je s seboj prinesla višje plače in zaposlenost. Država je izboljšala finančno stabilnost in mednarodni položaj, a izzivi ostajajo: javni dolg ostaja visok, enako je z nedonosnimi terjatvami v malem gospodarstvu," je povzel Kirov Georgijev.
Ob tem, da rast in zaposlenost ostajata pod predkriznimi ravnmi, tudi srednjeročni izgledi niso tako obetavni. Rast namreč zavirajo demografski trendi in rast socialnih transferjev. Država bi se morala po reformi leta 2013 lotili nadaljnjih korakov na trgu dela ter omogočiti še večjo fleksibilnost. Na zdravstvenem področju in na področju izobraževanja bi se morala ob zmanjšanju stroškov ohraniti kakovost storitev.
Kako zajeziti upokojevanje?
Na pokojninskem področju bi morali razširiti načrte iz bele knjige ter povečati obseg vplačil za pokojnine, zaostriti kriterije upokojevanja in zvišati upokojitveno starost na 67 let, pokojnine usklajevati le z inflacijo ter pokojninsko varčevanje stimulirati z davčnimi ugodnostmi. Na področju plač v javnem sektorju bi morali denimo sistem nagrajevanja oblikovati glede na rezultate dela.
Kot je še dejal, bodo morale banke ob nizkih obrestnih merah in omejitvah za rast neobrestnih prihodkov prenoviti poslovne modele. Država pa bi morala nadaljevati napore za uvedbo nepremičninskega davka (Slovenija sicer uvedbo davka načrtuje 2019) ter do leta 2020 izničiti strukturni primanjkljaj in javni dolg do leta 2026 znižati pod 60 odstotkov BDP. S tem bi si ustvarila manevrski prostor za odzive na morebitne zunanje šoke, je sklenil.
IMF: Rast bi okrepile reforme in privatizacija
Spomnimo, lani jeseni je IMF napoved poslabšal za 0,2-odstotne točke, na 1,8 odstotka. Sklad je takrat ocenil, da bi slovensko gospodarstvo lahko raslo hitreje in bolj trajnostno, če bi država nadaljevala reforme. Ob koncu lanske spomladanske redne misije pa so v IMF Slovenijo pozvali k hitrejši privatizaciji ter pokojninski reformi.
4