Petek, 29. 7. 2016, 6.54
6 let, 6 mesecev
Imate en evro? Pomagajte Jožetu Anderliču bežati pred upniki.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
21
Kranjska investicijska družba (KID), ključna družba poslovneža Jožeta Anderliča, pred krizo enega najbolj premožnih Slovencev, je pred bankrotom. Anderlič jo je zdaj skupaj z dolgovi prodal za en evro.
Ko se je poslovnež Jože Anderlič v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja v Slovenijo vrnil iz Avstrije, je okrog Kranjske investicijske družbe (KID) zgradil nepremičninski imperij. Vila Urbana, poslovna stavba Kapitelj, hotel Mons, več parkirnih hiš na elitnih lokacijah, 76 trgovskih središč Hofer … To je bil le del projektov, ki jih je izpeljal Anderlič.
Triindvajset let pozneje se je Anderlič odločil svoj lastniški delež v KID, ki je tik pred stečajem, prodati. Dokumenti, ki smo jih pridobili na Siol.net, nakazujejo, da gre za novo poglavje (samo)reševanja poslovneža, ki ga je revija Manager še leta 2010 uvrstila na deseto mesto lestvice najbogatejših Slovencev. Njegovo premoženje je takrat ocenila na 56 milijonov evrov.
Iz Avstrije v Slovenijo – in nazaj
Ti časi so le še spomin. Po začetku krize, zamrtju slovenskega nepremičninskega trga in izbruhu afere Hypo bank, kjer je bil Anderlič tesno vpet v njene nekdanje vodilne strukture (več o tem v okvirju), so njegovi finančni viri presahnili. Načrtovana projekta Kolizej in Noricum sta ostala na papirju.
Kranjski investicijski družbi oziroma podjetniku Jožetu Anderliču v več letih ni uspelo zgraditi novega Kolizeja.
Že leta 2012 je zato Anderlič začel svoje donosne naložbe prenašati na podjetja, ki uradno niso bila povezana s KID. Zdravi del svojega imperija, med drugim upravljanje parkirnih hiš, je postopoma preselil v roke svojih podjetij iz Avstrije. Svoje "nasedle" naložbe v Sloveniji bo pustil upnikom.
Anderličev manever je alarm za upnike
Da se je Anderlič na vsak način še pred stečajem želel umakniti iz KID, dokazujejo dokumenti in drugi podatki, ki smo jih pridobili:
- Delež je po simbolični ceni (en evro) prodal tesnemu sodelavcu Gregorju Rigaču. Ta je prokurist in dolgoletni pravnik v KID, ki je deloval tudi na nasedlem projektu Kolizej.
- Gre za vzorec delovanja, ki ga je Anderlič izpeljal tudi s podjetjem Mons, lastnikom deset milijonov evrov vrednega zemljišča v Ljubljani, na katerem je načrtovana izgradnja trgovskega središča Noricum. Tudi Mons je za en evro prodal Rigaču.
- Anderlič se je v obeh pogodbah strinjal s prodajno opcijo, ki Rigaču daje pravico, da mu v prihodnjih desetih letih deleža kadarkoli proda nazaj. To lahko naredi kar z enostransko izjavo, ki velja, četudi se Anderlič s poslom ne bi strinjal.
- KID ima po zadnjih podatkih že za 15 milijonov evrov več dolgov kot premoženja. Od konca lanskega leta ima blokirane vse račune, potrpljenje pa so izgubili tudi nekateri največji upniki. Družba ima od leta 2012 negativni kapital, ki se le še povečuje. Že takrat je revizor opozoril, da bi "družba utegnila biti insolventna". Po zadnjih podatkih so upniki proti KID vložili že za več sto tisoč evrov tožb, izvršb in drugih zahtevkov.
- Kako se znebiti podjetja pred stečajem, je Anderlič že dokazal. Njegovo podjetje Sepire je imelo še leta 2012 za kar 27 milijonov evrov premoženja in praktično nobenega dolga. Nato ga je Anderlič začel prazniti. Iz lupine, ki so ji ostali le dolgovi, med drugim tudi več kot milijon evrov vredna terjatev Fursa, se je lastniško umaknil tik pred začetkom stečaja. Podjetje je prodal ukrajinskemu državljanu, ki ga stečajni upravitelj danes ne uspe najti. Podjetje Sepire je bilo sicer pred leti lastnik posestva Bužekijan nad Izolo, ki so ga ob začetku gradnje povezovali z odvetnikom Mirom Senico.
Zdravi del svojega imperija, med drugim upravljanje parkirnih hiš, je Jože Anderlič postopoma preselil v roke svojih podjetij iz Avstrije.
Nov Anderličev začetek
Anderlič na vprašanja, ki smo jih poslali v torek, ni odgovoril.
Če bo KID na lastno pobudo ali na zahtevo upnikov v kratkem končal v stečajnem postopku, se bo lahko Anderlič pred upniki izgovarjal, da je družbo prodal in z njo nima več nič. Medtem ko bodo ti brskali po ostankih premoženja, med katerim prevladujejo "nasedli" projekti in visoke terjatve do povezanih oseb, bo lahko Anderlič nemoteno nadaljeval s poslovanjem prek svojih novih podjetij.
Med njimi ima najpomembnejšo vlogo Kranjska stavbna družba (KSD). Leta 2014 jo je prevzelo takrat ustanovljeno avstrijsko nepremičninsko podjetje Reitenburg, za katerim stoji družina Anderlič. KSD je skupaj s posli prevzela tudi zgodovino, reference in celo spletno stran KID. Družba je v letih 2013 in 2014 ustvarila po dva milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), s katerim poplačuje hipotekarne upnike.
Kaj je Anderlič pustil v Kranjski investicijski družbi
Hotel Mons
Družba, ki je bila v preteklosti glavni steber delovanja Jožeta Anderliča, je konec lanskega leta upravljala okoli 35 mio evrov sredstev. To je obsegalo našteto premoženje:
- hotel Mons, ki je v finančnem najemu - 9,6 mio evrov
- podjetje Sepire, ki je danes v stečaju in brez vrednosti - 1,4 mio evrov
- zemljišča in parcele v Ljubljani in drugod po državi - 3,9 mio evrov
- poslovne terjatve, glavnino do Kranjske stavbne družbe in dobrih šest mio evrov do podjetja Tivoli Projekt, nosilca projekta Kolizej - 20,3 mio evrov
Kranjska investicijska družba ima po zadnjih podatkih za 42 milijonov evrov obveznosti do bank in lizinških družb ter za dobrih 7 milijonov evrov poslovnih obveznosti.
Kaj je prenesel na Kranjsko stavbno družbo
Garažna hiša Kapitelj
Družba ima po zadnjih dostopnih podatkih (leto 2014) za 22 milijonov evrov premoženja. Tega med drugim obsegajo:
- garažne hiše Meksiko, Šentpeter in Kapitelj v Ljubljani - 17,7 mio evrov
- posestvo Pule oziroma luksuzna turistična kmetija na Dolenjskem in poslovni prostori v objektu Šentpeter v Ljubljani - 3,3 mio evrov
- deleži v odvisnih podjetjih - 654.000 evrov
Pozneje je postala lastnica tudi garažne hiše Trdinova v Ljubljani, ki jo je v začetku letošnjega leta prodal Pokojninski družbi A in jo vzel nazaj v finančni najem.
Konec leta 2014 je imela Kranjska stavbna družba za nekaj manj kot 20 milijonov evrov dolgov do bank (nekdanji Raiffeisen in Unicredit) in dober milijon evrov kapitala.
Kdo je Jože Anderlič
Poslovno kariero si je Anderlič, letnik 1953, sprva ustvaril v Avstriji, kjer je imel podjetje za proizvodnjo higienskih produktov. Na prelomu devetdesetih let se je vrnil v Slovenijo. Ustanovil je industrijsko pralnico Periteks, s političnimi zvezami pri Demosu in na desnici pa je pomagal odpirati vrata avstrijskemu kapitalu. Bil je predstavnik Volksbank v Ljubljani. Tesno je bil povezan tudi z vrhovi celovškega Hypa.
Z nekdanjim predsednikom uprave Hypo Alpe Adria Bank Wolfgangom Kultererjem je bil solastnik podjetja v Romuniji, ki je na več tisoč hektarjih zemljišč pridelovalo pšenico. Vpet je bil tudi v slovenski del omrežja okrog Hypo. Bil je predsednik upravnega odbora Fundacije Parus, ki jo je ustanovil odvetnik Miro Senica. Njegov član je bil tudi Božidar Špan, nekdanji prvi mož slovenskega Hypa. Španov naslednik Anton Romih, ki so ga avstrijski lastniki leta 2011 z bliskovito akcijo odstavili s položaja, je kmalu zatem delo našel v Anderličevi KID.
Z denarjem avstrijskih bank je Anderlič v Sloveniji kupoval zemljišča za Hoferjeve centre, ki jih je tudi gradil. Prav zaradi poslov s Hypo Leasingom je zašel v težave z roko pravice. Šlo je financiranje nakupa zemljišča v Dravljah, ki je zamenjalo več lastnikov. Pri teh preprodajah je prišlo do visokih nakazil na račune v Liechtenstein, ki so jih odprla podjetja, povezana z nekdanjimi vrhovi Hypa.
Anderlič je v dogovoru s tožilstvom krivdo priznal. Pogodil se je za leto in pol pogojne kazni in eno najvišjih denarnih kazni v zgodovini Slovenije (milijon evrov).
Marca 2010 je bil Anderlič odlikovan z avstrijskim zlatim častnim znakom za zasluge, saj je "na gospodarskem kot kulturnem področju pomembno prispeval k poglobitvi medsosedskih odnosov med Slovenijo in Avstrijo".
21