Igre in igrice z elektronskim cestninjenjem za tovornjake, ki nas drago stanejo

Študija Inštituta za strateške rešitve kaže, da je na kar 70 odstotkih naših avtocest tovorni promet lahko brezplačen, zato naj bi izgubljali tudi do 150 milijonov evrov letno. Na Darsu ocenjujejo, da letno izgubljajo okoli 15 milijonov evrov. 

Zgodbe o elektronskem cestninjenju poslušamo že nekaj let. Prvi poskus javnega razpisa je bil že leta 2011, še eden pa leta 2013. Oba sta bila razveljavljena. Lani so na Darsu še tretjič poskusili izbrati najugodnejšega ponudnika. 

Ko smo na Dars poslali vprašanje, kdaj bomo končno dobili elektronski cestninski sistem v prostem toku na avtocestah in hitrih cestah, so nam odgovorili: "Rok za vzpostavitev sistema je eno leto od podpisa pogodbe, ki jo bo Dars sklenil po pravnomočni odločitvi o oddaji javnega naročila. Odločitev naročnika postane pravnomočna, ko so izpolnjeni pogoji, kot jih določa zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja." Na pravnomočnost bomo očitno čakali do srede junija, ko se iztečejo vsi roki za reševanje pritožb, če bo Državna revizijska komisija pritožbene zahtevke zavrnila, v nasprotnem primeru pa še veliko dlje. 

Spomnimo, da so se na zadnji razpis prijavili štirje ponudniki z navedenimi ponudbami:
– konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free (99,9 milijona evrov),
– konzorcij Iskratela in slovaškega Skytolla (110,1 milijona evrov),
– Cetis skupaj z italijanskima družbama Autostrade in Engineering (114,6 milijona evrov),
– avstrijski in slovenski Kapsch TrafficCom (114,9 milijona evrov).

Dars je izbral konzorcij Telekoma Slovenije in norveške družbe Q-Free, ki je oddal najcenejšo ponudbo, vendar so se že pojavile govorice in medijska namigovanja, da se bodo neizbrani ponudniki pritožili.

Odvetnik že odletel

Ena od stvari, ki jih očitajo Darsu, je sporna izbira odvetnika, ki je razpis pripravil. Darsu so očitali, da odvetniških storitev ni oddal z javnim razpisom. Dars je, v skladu z odločitvijo Državne revizijske komisije in napotki, ki jih je ta dala v obrazložitvi odločitve, sporazumno prekinil pogodbo z Odvetniško družbo Avbreht, Zajc in partnerji.

Ali se lahko razpis za elektronsko cestninjenje razveljavi zaradi napake pri izbiri odvetnika? "Postopek oddaje javnega naročila Odvetniški družbi Avbreht, Zajc in partnerji je bil samostojen postopek in ni bil izveden v okviru postopka oddaje javnega naročila Vzpostavitev in delovanje večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem toku na avtocestah in hitrih cestah oziroma izbira odvetnika ni bila izvedena v okviru zadevnega postopka."

Dars spreminjal pogoje med samim razpisom

V medijih se je že problematiziralo dejstvo, da je Dars med javnim razpisom spreminjal pogoje javnega razpisa. Zakaj so to počeli, so nam razložili na Darsu: "Celoten postopek poteka v skladu z določili zakona o javnem naročanju. V teku objave predmetnega javnega naročila smo prek portala JN prejeli veliko vprašanj potencialnih ponudnikov, na katera smo po njihovi preučitvi tudi odgovorili, določene dele razpisne dokumentacije pa spremenili." 

Najbolj sporen naj bi bil del, ki govori o tem, kdo bo plačal električno energijo, potrebno za delovanje cestninjenja: "V javnem naročilu je Dars zahteval, da ponudniki v svoje ponudbe vključijo celotno elektroenergetsko napajanje obcestne opreme, vključno z vzpostavitvijo ločenih odjemnih/merilnih mest. Razlog za tako zahtevo je zagotovitev primerljivosti med ponudbami, ki vključujejo različne tehnologije cestninjenja (in s tem različno porabo električne energije obcestne opreme).

V medijih se je že problematiziralo dejstvo, da je Dars med javnim razpisom spreminjal pogoje javnega razpisa. Foto: Thinkstock

Če bi navedeno napajanje zagotavljal Dars, bi tudi stroške porabe električne energije za obcestno opremo plačeval Dars ločeno od stroškov za delovanje. To pomeni, da bi bili dejansko na boljšem ponudniki tehnologije cestninjenja, ki potrebuje za napajanje obcestne opreme več električne energije, vendar jim teh (višjih) stroškov ne bi bilo treba vključiti v ponudbo," so povedali na Darsu.

Iskratel na vprašanja ne odgovarja

Pri elektronskem cestninjenju sta mogoča dva sistema, in sicer satelitski in mikrovalovni. Satelitski potrebuje manj električne energije, zato je logičen sklep, da je bila ta sprememba pisana na kožo ponudnikom s satelitskim sistemom. V tem razpisu je satelitsko tehnologijo ponudil le konzorcij Iskratela in slovaškega Skytolla. 

Glede na to, da je direktor Iskratela Željko Puljić v prispevku RTV Slovenija namigoval, da gre spet za netransparenten javni razpis, smo ga vprašali, kaj točno je bilo netransparentno in kako komentira to, da so bile spremembe pisane na kožo sistemu, ki ga ponujajo samo oni. Namesto odgovora nam je Darinka Pavlič Kamien iz družbe Kamien Komunikacije v imenu Iskratela sporočila: "Verjetno boste razumeli, da, z vsem spoštovanjem do spletnega portala Planet Siol.net, ne moremo odgovarjati na vaša vprašanja, saj je medij v 100-odstotnem lastništvu družbe, ki jo je naročnik Dars izbral za izvajalca projekta cestninjenja, zaradi česar nam objektivnost vašega zapisa glede te teme ni zagotovljena."

Kakšna je vloga Traffic Designa?

Zmagovalnemu konzorciju se je najbolj očitalo to, da je norveški Q-Free kupil podjetje Traffic Design, ki zdaj Darsu ponuja sistem ABC. Traffic Design je bil v last Tomaža Kastelica, ki je med drugim tudi stric nekdanje vodje Pahorjevega kabineta Simone Dimic. 

O namigovanjih na netransparentnost smo povprašali tudi odgovorne na Telekomu Slovenije, kjer so nam povedali: "V Telekomu Slovenije, kjer smo skupaj s partnerjem Q-Free oddali najugodnejšo ponudbo in bili s strani Darsa izbrani ponudnik za izvedbo javnega naročila, nimamo nikakršnih indicev o tem, da naj bi bil razpis prirejen ali kakorkoli drugače netransparenten. 

Kolikor nam je znano, je postopek potekal skladno s pravili, ki veljajo za postopke javnega naročanja, glede na medijske izjave, ki so jih predstavniki ponudnikov dajali že med postopkom, pa je njihov tovrsten odziv pričakovan. V Telekomu Slovenije sicer do pravnomočnosti odločitve ne razpisa ne oddane ponudbe ne bomo dodatno komentirali."

Pritožba, pritožba, pritožba …

Jože Heber iz Kapsch TraffiComa, ki je neuspešno poskusil razveljaviti razpis, še preden so bile ponudbe odprte, je že pred razglasitvijo Darsove izbire napovedal boj z vsemi pravnimi sredstvi. Na vprašanje, kaj to pomeni in ali se je že odločil za pritožbo, nam je Heber odgovoril: "Zadevo bomo najprej proučili in se potem odločali o nadaljnjih korakih. Postopka v tej fazi še ne komentiramo."

Zgodbe o elektronskem cestninjenju poslušamo že nekaj let. Foto: Thinkstock

Če se bo odločil za pritožbo, to ne bo prva pritožba Heberja in njegovega Kapsch TraffiComa: "Na Darsove razpise v zvezi s cestninjenjem smo dali vrsto revizijskih zahtevkov, vsi so objavljeni na spletni strani Državne revizijske komisije. Po našem mnenju so bili vsi upravičeni." Čeprav sami menijo, da so bile vse pritožbe utemeljene, povejmo, da jim z nobeno ni uspelo in da so bile v zadnjem letu vse pravnomočno zavrnjene. Ob tem dodajmo, da so se predstavniki Kapscha 4. februarja letos v Bruslju srečali tudi s slovensko komisarko za promet Violeto Bulc, kar je, glede na aktualnost razpisa za elektronsko cestninjenje, najmanj nenavadno.

… in sto milijonov evrov

Zanimivo pa je, da je bila uspešna pritožba na razpis iz leta 2013, na katerega se je prijavilo le podjetje Kapsch TraffiCom s ponudbo za skoraj 210 milijonov evrov. Glede na to, da je bil razpis v letih 2013 in 2015 praktično enak, smo Heberja vprašali, zakaj je na tokratnem razpisu lahko ponudil skoraj sto milijonov evrov nižjo ceno: 

"Bistvena razlika med njima je, da je razpis leta 2013 od ponudnikov zahteval še financiranje celotnega projekta za obdobje 10 oz. 13 let (od podpisa pogodbe), upoštevajoč začetni moratorij na odplačevanje, ter zelo zahtevna zavarovanja za uspešno izvedbo poslov. Ponujena cena za nakup samega sistema za elektronsko cestninjenje (t. i. investicijska vrednost) pa je bila v obeh razpisih (2013 in 2015) zelo primerljiva."

Finančnega strokovnjaka Mateja Tomažina smo vprašali, kako visoki stroški so lahko pri takem projektu: "Strošek financiranja je odvisen od bonitete posojilojemalca. Če je boniteta dobra, je strošek danes relativno nizek, npr. od dva do tri odstotke letno. Če je boniteta slaba, pa je lahko strošek tudi osemodstotni, kar na deset let pomeni tudi več kot sto odstotkov." Po podatkih, dostopnih na bizi.si, je Kapsch TraffiCom vsa leta posloval pozitivno.

V Cetisu delajo vinjete in še razmišljajo, ali se bodo pritožili

Cetis, ki sicer za Dars že dela vinjete, je skupaj z italijanskima družbama Autostrade in Engineering oddal ponudbo v vrednosti 114,6 milijona evrov. Ali se bodo pritožili, nam v tem trenutku še niso mogli povedati: "Dokumentacijo še preučujemo, tako da izbora za zdaj še ne moremo komentirati."