Čiščenje proračunskega sranja Križaniča in Bratuškove

V Financah ekonomist Kovač razmišlja o proračunu za leti 2013-2014 od katerega bo usodno odvisna finančna prihodnost države. Podatki iz grafa o gibanju javnofinančnega primanjkljaja Slovenije in povprečja evrskega območja kažejo, da se je primanjkljaj na evrskem območju po izbruhu krize zmanjšal s 6,3 odstotka BDP leta 2009 na 4,1 odstotka BDP lani. Povsem drugače velja za Slovenijo, ki je bila v obdobju 2009-2011 ob nedavno bankrotiranem Cipru edina država na evrskem območju, ki v zadnjih treh letih primanjkljaja ni zmanjšala, ampak - ravno nasprotno - celo povečala, in sicer s šestih odstotkov BDP na 6,4 odstotka BDP, piše Kovač. Z ministrom Šušteršičem velik preobrat Podatki iz grafa tudi sporočajo, da se je z nastopom ministra Šušteršiča zgodil velik preobrat v javnofinančni politiki Slovenije, saj bo letos primanjkljaj prvič po krizi močno upadel z lanskih 6,4 na predvidenih 3,5 odstotka BDP. Z uspešnim zmanjševanjem javnofinančnega primanjkljaja pod Šušteršičem je Slovenija končno stopila na skupni evrski vlak zmanjševanja primanjkljaja, ki ga mora naša država v prihajajočem letu 2013 nujno zmanjšati pod tri odstotke BDP po zavezah iz Pakta o stabilnosti in rasti. Kaos pod Križaničem in Bratuškovo Med najglasnejšimi kritiki varčevalne politike ministra Šušteršiča sta Franci Križanič iz SD in Alenka Bratušek iz PS, ki sta v prejšnjem vladnem mandatu 2009-2011 zasedala vodilne položaje v ministrstvu za finance, prvi kot minister in Bratuškova kot generalna direktorica direktorata za državni proračun.

Slovenija je od decembra 2009 v formalnem postopku presežnega primanjkljaja pred evropsko komisijo, ker je kršila določila Pakta o stabilnosti in rasti, ki dovoljuje javnofinančni primanjkljaj največ v višini treh odstotkov BDP. Križanič in Bratuškova bi morala po danih zavezah evropski komisiji iz leta 2010 znižati lanski primanjkljaj na 4,2 odstotka BDP, ravnala pa sta nasprotno: zgoraj prikazani podatki lepo kažejo, da sta primanjkljaj celo povečala na nedopustnih 6,4 odstotka BDP (2,3 milijarde evrov). Za prihodnje leto sta obljubila evropski komisiji primanjkljaj pod tri odstotke BDP.

Zato sta Križanič in Bratuškova, ki nista izpolnila danih zavez evropski komisiji o zmanjšanju primanjkljaja, sta najbolj odgovorna, da se je Slovenija spremenila v neverodostojno, banana državo, ki ne izpolnjuje danih zavez do mednarodne skupnosti in je zato v očeh tujih vlagateljev izgubila zaupanje, piše Kovač.

Primanjkljaj vsak mesec manjši od lanskega Podatki iz grafa o javnofinančnem primanjkljaju v letih 2011-2012 sporočajo, da se javnofinančni primanjkljaj medletno zmanjšuje že od letošnjega marca, ko je ministrsko mesto prevzel Šušteršič. Januarja in februarja, ko je nad javnimi financami roko držal še minister Križanič, je primanjkljaj presegel lanskega skupaj kar za 128 milijonov evrov. Od marca do septembra smo bili priča povsem nasprotni zgodbi, saj je bil pod Šušteršičem primanjkljaj vsak mesec manjši od lanskega, skupaj pa je bil v omenjenem obdobju manjši kar za 384 milijonov evrov (glej graf Javnofinančni primanjkljaj v Sloveniji).

"Navedeni podatki o zmanjšanju letošnjega primanjkljaja glede na lanskega potrjujejo, da minister Šušteršič več kot uspešno čisti proračunsko sranje Križaniča in Bratuškove, zaradi česar Slovenija postaja znova bolj verodostojna in zaupanja vredna država, ki izpolnjuje dane zaveze o zmanjšanju primanjkljaja," navaja Kovač.

To so potrdili tudi mednarodni finančni trgi z oktobrskim nakupom 2,2 milijarde dolarjev državnih dolgoročnih obveznic in postopnim znižanjem zahtevane donosnosti na naš državni dolg. Spomnimo, da je imela Slovenija zaprt dostop do mednarodnih finančnih trgov že od jeseni 2011.

Ni alternative varčevanju Aprila letos je bil v Financial Timesu objavljen odmeven članek No alternative to austerity Gideona Rachmana, v katerem je avtor naštel glavne razloge, zakaj finančno "okužene" države evrskega območja nimajo alternative varčevanju: ne gre za noro željo nacionalnih ekonomij, da bi se s krčenjem proračunskih primanjkljajev ekonomsko uničile, ampak za odziv na dejstvo, da mednarodni finančni trgi od njih zahtevajo nevzdržno visoke obrestne mere za zadolževanje.

Da tudi Slovenija nima alternative varčevanju, je jasno povedal ekonomist Mojmir Mrak, ki je edini ekonomist starejše generacije, ki pri nas ni podlegel populističnemu valu protivarčevalne histerije. Mrak je dejal, da smo pred dvema letoma še imeli alternativo, bodisi zagon gospodarstva bodisi javnofinančna konsolidacija, danes pa je nimamo več, saj Slovenija zdaj nima s čim financirati gospodarske rasti, zato je najprej potrebno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, šele nato pa spodbujanje gospodarske rasti.

Medijske laži Populistični val protivarčevalne histerije v slovenski javnosti spremljajo tudi vsakodnevne medijske laži, ki jih producirajo dominantni levičarski mediji, ki obvladujejo več kot 90 odstotkov medijskega prostora.

Križanič in Bratuškova naj se opravičita Analiza javnih financ po nastopu krize razkriva polom neverodostojne javnofinančne politike Križaniča in Bratuškove, ki bi se morala zaradi javnofinančne polomije slovenskim davkoplačevalcem opravičiti. Pod njunim vodenjem javnih financ se je namreč slovenska država spremenila v neverodostojno, banana državo, ki ne izpolnjuje danih zavez mednarodni skupnosti.

Torej, če Šušteršič popusti protivarčevalni histeriji in nadaljuje javnofinančno polomijo Križaniča in Bratuškove, bodo tujci dokončno izgubili zaupanje v našo državo in nam zaprli finančne pipe. Plače v javnem sektorju, pokojnine in drugi socialni transferji potem ne bodo nižji le za nekaj odstotkov, ampak bodo strmoglavili, državo pa bodo v resnici preplavili revščina, lakota in kaos, je na koncu zapisal Stanislav Kovač.