Petek, 3. 2. 2017, 8.15
6 let, 6 mesecev
Bomo Trumpov protekcionizem čutili tudi v Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,70
4
Svetovno gospodarstvo je po izvolitvi Donalda Trumpa v izjemno negotovem položaju. Kljub pričakovanjem, da bo novi ameriški predsednik svojo retoriko in dejanja močno omilil, za zdaj ne kaže tako. Protekcionistični ukrepi bodo škodovali tudi Sloveniji, ceno pa bodo plačali potrošniki.
Nemško gospodarstvo, ki je motor evropskega gospodarstva in temelji na izvozu v ZDA, je v novo leto zakorakalo z manj zaupanja v prihodnost, kaže zadnji kazalnik gospodarske klime, ki ga izračunava münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo.
Nemčija je vse bolj zaskrbljena zaradi morebitnega vpliva protekcionističnih ukrepov, ki jih na področju zunanje trgovine in prostotrgovinskih sporazumov napoveduje Donald Trump. Novi ameriški predsednik je tako že odstopil od tihooceanskega prostotrgovinskega sporazuma (TPP), pred volitvami pa je med drugim napovedal tudi uvedbo carin na kitajske izdelke.
ZDA so lani prvič po več letih zamenjale Francijo na položaju največjega odjemalca nemškega blaga. Grožnja nemškemu gospodarstvu je tudi brexit, saj izvoz predstavlja tretjino nemškega bruto domačega proizvoda.
Grožnja vsemu svetu
Napovedani ukrepi Trumpove administracije prinašajo veliko negotovost za vso EU, ne samo za Nemčijo. Ker je Slovenija v razvojno-dobaviteljski verigi velik izvoznik v EU, končni izdelki pa nato pogosto končajo tudi na ameriškem trgu, ukrepi grozijo tudi Sloveniji. Kar petina slovenskega izvoza gre v Nemčijo.
Grožnja preti tudi slovenskim podjetjem, ki imajo proizvodnjo v Mehiki. Takšni sta na primer TBP iz Lenarta in idrijski Kolektor, ki proizvajata sestavne dele za avtomobilsko industrijo. V Mehiki namreč delujejo vsi svetovno pomembni avtomobilski proizvajalci s pripadajočo dobaviteljsko verigo.
"Ključno vprašanje je, ali gre za resnične namere ameriške administracije ali samo za krepitev pogajalskega položaja ZDA," meni svetovalec predsednika GZS Goran Novković.
"Grožnja je večplastna in lahko prizadene ves svet. Ne gre samo za vprašanje trgovine med EU in ZDA, temveč tudi med Kitajsko in ZDA. Svetovno gospodarstvo je v tem trenutku v izjemno negotovem položaju," meni Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije.
"Če se bosta zmanjšali svetovna trgovina in izvozna aktivnost Nemčije, bo to prek medsebojne trgovine vplivalo negativno tudi na Slovenijo. Kot manjše odprto gospodarstvo nas lahko zato ti trendi precej skrbijo in očitno bodo morala tudi naša podjetja v prihodnosti več staviti na domače povpraševanje," napoveduje glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik.
Uresničevanje ukrepov je tako negotovo kot Trumpov značaj
Na vprašanje, kako verjetna je možnost, da se napovedani ukrepi uresničijo, Novković odgovarja: "To je tako negotovo, kot je negotov značaj Donalda Trumpa. Z vidika realne politike bi pričakovali, da tako drastičnih ukrepov vendarle ne bo," pojasnjuje Novković. Dodaja, da je soodvisnost kitajskega in ameriškega gospodarstva tako velika, da bodo v primeru povračilnih ukrepov negativne posledice zaostritve gospodarskih odnosov čutile tudi ZDA.
"Jasno je, da večja zaostrovanja odnosov niso v interesu ZDA, a kljub temu se postavlja vprašanje, ali na položaj enako gleda tudi aktualna ameriška administracija. Prvi Trumpovi ukrepi tega ne kažejo," pravi Novković.
Ti prinašajo tako politično kot gospodarsko negotovost ter so v popolnem nasprotju z večdesetletno tradicijo med EU in ZDA. "Ključno vprašanje je, ali gre za resnične namere ameriške administracije ali samo za krepitev pogajalskega položaja," pravi Novković.
"Protekcionizem na splošno pomeni dojemanje sveta kot igro z ničelno vsoto - en naj bi vedno zmagal na račun drugega," pojasnjuje glavni Altin ekonomist Sašo Stanovnik.
Da Trump za zdaj ne uresničuje domneve, da bo po izvolitvi retoriko in dejanja močno omilil, potrjuje tudi Stanovnik. "Očitno si je zamislil smer ukrepov in bo želel svojo politiko med mandatom čim bolj uresničiti. Seveda ni jasno, ali in v kakšni meri bo ukrepe lahko potrdil v kongresu in senatu. Tam, kjer smer ideološko ustreza republikancem, seveda ne bo težav, povsem drugače pa bi bilo lahko, če se bodo znašli na nasprotnih stališčih," pojasnjuje Stanovnik.
Ceno protekcionizma bodo plačali potrošniki
Protekcionizem ni težava le v ZDA in Veliki Britaniji, temveč se pojavlja tudi znotraj EU. Kaže se v trendu zapiranja gospodarstev posameznih držav, posledice pa bodo čutili potrošniki.
"Seveda ima vsaka država pravico ščititi svoja delovna mesta, a to v konkurenčnem svetu pomeni dražjo domačo proizvodnjo. To prinese višje cene za domačega potrošnika," sklene Novković.
Protekcionizem povzroča, da se namesto svetovne trgovine razvijajo predvsem trgovinske vojne.
Da je protekcionizem slab za mednarodno trgovino, je prepričan tudi Stanovnik, čeprav se zdi posameznim skupinam privlačen. Škodi predvsem izvozno usmerjenim gospodarstvom in podjetjem po celotni verigi.
"Protekcionizem na splošno pomeni tudi dojemanje sveta kot igro z ničelno vsoto - en naj bi vedno zmagal na račun drugega. Ta logika je zgodovinsko gledano že srednjeročno nevarna, saj bo uspešen protekcionistični ukrep ene države slej ko prej sprožil protekcionizem oziroma povračilne ukrepe druge države. To lahko izniči pozitivne učinke prvotnih protekcionističnih ukrepov prve države," pravi Stanovnik in dodaja, da se po tej logiki namesto svetovne trgovine razvijajo predvsem trgovinske vojne.
Je globalizacija v zatonu?
Hkrati Stanovnik priznava, da tako zmaga Trumpa kot brexit jasno nakazujeta, da si volivci želijo manj globalizacije, ekonomske in kulturne. "Najslabše je to ignorirati. Temu se bo treba prilagoditi, globalizacija pa bo čez nekaj let ali desetletij verjetno manjša kot danes. Vprašanje je, kako bo ta prilagoditev potekala," napoveduje Stanovnik.
Gospodarski svetovalec ameriškega predsednika Peter Navarro (skrajno desno) je Nemčijo obtožil, da "močno podcenjen evro" uporablja za izkoriščanje ZDA in svojih partneric v EU.
Evroobmočje ima že od samega začetka težave z različnimi položaji posameznih držav članic. Enemu delu članic premočan ali prešibak evro škodi, drugemu delu pa koristi. Gospodarski svetovalec ameriškega predsednika Peter Navarro je Nemčijo obtožil, da "močno podcenjen evro" uporablja za izkoriščanje ZDA in svojih partneric v EU.
Stanovnik težko napoveduje gibanje tečaja evra v primerjavi z dolarjem. "Na eni strani bi zaradi nekaterih pričakovanih ukrepov Trumpove administracije, predvsem davčnih in infrastrukturnih, moral dolar celo okrepiti svojo vrednost. Seveda pa je na drugi strani jasno, da Trumpova administracija želi šibkejši dolar. Kako bodo to rešili, pa ni jasno," sklene Stanovnik.
4