Boj za vsak vlak

Mednarodnega vlaka Ljubljana, ki vozi v popoldanskem času med Ljubljano in Reko z direktnim vagonom iz Dunaja in Maribora, v obratni smeri pa Reko zapusti opoldne, decembra ob nastopu novega voznega reda le ne bodo ukinili. Tako Slovenija in Reka kljub nedavnim drugačnim odločnim izjavam obubožanih hrvaških železnic le ne bosta ostali brez neposredne železniške potniške povezave, kot se je to naši državi zgodilo decembra lani z Italijo zaradi nepričakovane enostranske odločitve italijanskih železnic.

Kopalna vlaka za Opatijo in Reko ter Pulj še vedno pod vprašanjem Naše neuradne namige iz virov blizu Slovenskih železnic je za Planet Siol.net potrdil Damir Grgić, direktor enote potniškega prometa Hrvaških železnic. Še vedno pa potekajo dogovori o usodi vlaka Opatija, ki iz Ljubljane odpelje v jutranjih urah, s Kvarnerja pa se v slovensko prestolnico vrne pozno zvečer.

Vlaka Ljubljana in Opatija pa sta ob sobotah in v nedeljo do poznih popoldanskih ur tudi edini železniški povezavi Ilirske Bistrice z drugimi deli Slovenije.

Še slabše kaže sezonskemu kopalnemu vlaku, ki zjutraj odpelje iz Maribora prek Ljubljane do Pulja, vrne pa se pozno popoldne. Ta vlak pa, čeprav vozi le krajši del leta, Hrvaškim železnicam prinese dobrih 580 tisoč kun (okoli 78 tisoč evrov) izgube. Obstoječe povezave Slovenije z Beljakom so za HŽ močno v rdečem Še veliko večje minuse imajo Hrvaške železnice z mednarodnimi vlaki, ki so za Slovenijo pomembna povezava z Avstrijo in tako naprej z zahodno Evropo. Grgić je še pojasnil, da so imeli lani v primerjavi z letom prej 3 odstotke manj potnikov iz Hrvaške v Slovenijo in 4 odstotke manj v obratni smeri ter kar 15 odstotkov manj potnikov v mednarodnem tranzitu.

Prvi jutranji vlak iz Slovenije v Avstrijo čez Jesenice je obenem nočna povezava Beograda s Slovenijo. Ob povratku je to zadnji večerni vlak iz Beljaka v Slovenijo, ki nadaljuje svojo pot kot nočni vlak v Beograd. Hrvaške železnice so izračunale, da imajo s tem parom vlakov skoraj 1,7 milijona kun (228 tisoč evrov) izgube.

Vlak Lisinski svojo pot začne oziroma konča v Zagrebu in je hkrati edini, ki ponoči vozi med Slovenijo in Nemčijo, natančneje bavarsko prestolnico München, in obratno. Čeprav ta vlak na Hrvaškem vozi le slabih 30 kilometrov do meje pri Dobovi, imajo z njim Hrvaške železnice stroške, ki jim ustvarijo več kot 5,2 milijona kun (699 tisoč evrov) izgube.

Pod Karavankami le še trije potniški vlaki v vsako smer Če bi obveljale vse iz Zagreba napovedane ukinitve mednarodnih vlakov, bi glede na zdajšnji vozni red med Jesenicami in Beljakom preostali samo še trije vlaki v vsako smer: EuroCity Mimara med Zagrebom in Frankfurtom, EuroCity Sava med Beogradom in Beljakom ter mednarodni vlak Alpine Pearls (angl.: alpski biseri) med Beogradom in Zürichom.

Dogovori železniških uprav o poteku voženj mednarodnih vlakov so dolgotrajni in se začnejo že krepko pred uveljavitvijo novih voznih redov. Ob bremenu nehvaležnih gospodarskih razmer se železniške uprave po vsej Evropi vse pogosteje odločajo za spremembe – najpogosteje krčenja – v zadnjem hipu. Tiri odprti za druge železniške uprave Kanček upanja za ogrožene vlake daje možnost, da kakšna druga železniška uprava zakupi traso zunaj svoje države. Grgić je povedal, da je enota potniškega prometa Hrvaških železnic sosednjim železniškim upravam ponudila trase na hrvaških tirih pod enakimi pogoji, kot veljajo za njih. Morda bo prav to rešilo še kakšen vlak, če ne bo vmes še kakšnih presenečenj. Podoben dogovor bi lahko vrnil na tire tudi kakšen potniški vlak med Slovenijo in Italijo. Kot smo neuradno izvedeli, se slovenski železničarji zadnje čase spet resneje in intenzivneje pogovarjajo z italijanskimi kolegi o ponovni uvedbi povezave med Ljubljano in Benetkami ali vsaj do Trsta ali Tržiča (Monfalcone). Upanje umira zadnje.