Banka Koper spreminja ime in dobiva novega lastnika

Ignacio Jacquotot, direktor mednarodne divizije hčerinskih bank v skupini Intesa Sanpaolo: "V Sloveniji je še prostor za napredek pri bančnih storitvah." Foto: Matej Leskovšek Zakaj nova strategija za Banko Koper?
V Banki Koper smo prisotni že vrsto let in smo zelo zadovoljni z rezultati poslovanja. Kljub težavam v bančnem sistemu države je bila banka Koper edina med največjimi v Sloveniji, ki je težave niso zelo prizadele. To je bil znak, da je banka upravičena zaupanja. Verjamemo, da je še prostor za napredek in da je Slovenija prava država, kjer si želimo to uresničiti. Skupina Intesa Sanpaolo je iz Italije, vendar je Slovenija ključna država v naši strategiji v tej regiji.

Slovenci se vedno predstavljate kot majhen narod, vendar ste za nas pomembna država. Ne le zato, ker smo sosedi. Za izvoz je Slovenija za Italijo bolj pomembna kot Indija. Želimo pa rasti organsko, brez nakupov drugih bank, ki so prisotne v Sloveniji.

Lastništvo Banke Koper, po novem bo to Intesa Sanpaolo Bank, boste prenesli na Privredno banko Zagreb?
Delujemo v 40 državah. Industrija se premika, tako se tudi bančne storitve premikajo s poslovalnic na internet. Vendar za vse te spremembe potrebuješ tudi velikost, tehnično pomoč in še veliko drugih stvari. Zato smo se odločili za prenos lastništva Banke Koper na Privredno banko Zagreb, ki ima več kapitala in tako bodo lahko s tehnično pomočjo pomagali tudi novi banki Intesa Sanpaolo Bank.

Na slovenskem trgu imate šestodstotni delež, kakšnega želite v prihodnje? 
Ključno je, da vse, kar delamo, delamo kakovostno. V bančništvu, tako kot v ostalih panogah, lahko dosežeš zelo hitro rast, vendar to nikoli ni bila naša strategija. Ne želimo rasti za vsako ceno. Vedno smo si želeli kakovostno in zanesljivo rast. Ne morem povedati točne številke, kako veliko rast si želim. Verjamem pa, da lahko povečamo svoj tržni delež v Sloveniji.

Zakaj sprememba imena iz Banke Koper v Intesa Sanpaolo Bank?
Z imenom Banka Koper bi se nas vedno povezovalo s primorsko regijo, a smo s tem zamujali priložnosti, ki so vezane druge kraje v Sloveniji. Z novim imenom in platformo, ki bo omogočala bolj popolno mobilno bančništvo, želimo biti med glavnimi igralci na slovenskem bančnem trgu.

Kako bi kot nekdo, ki ima dober pregled nad delovanjem bančnih sistemov v državah regije, ocenili uspešnost Slovenije pri reševanju finančne krize in finančno sanacijo po njej?
Odziv Slovenije je bil pozneje model za številne države. Slovenija je sama rešila svoje bančne težave. Seveda to ni bilo poceni. Vendar v primerjavi z drugimi državami, ki so imele težave, pa je bila cena veliko nižja. Leta 2013 so se pojavljale govorice, da bo v Slovenija prišla "trojka". Če bi se to zgodilo, bi bilo vse drugače. S tem ko se je Slovenija rešila sama, se je v dobri luči pokazala Evropi in si povrnila kredibilnost.

Vaše mnenje o težavah Deutsche Bank, katere zlom, če bi se zgodil, primerjajo z zlomom Lehman Brothers, ki je potisnil svet v finančno in gospodarsko krizo?
O tem ne morem govoriti, ker nimam podatkov, ne spremljam nemškega trga. Imam le svoje mnenje, ki sem si ga oblikoval po branju medijev, vendar to nima zveze z mojo funkcijo.