Petek, 20. 11. 2015, 16.46
7 let, 1 mesec
Avstrijska davčna reforma bo januarja zvišala neto plače, Mramorjeva nam jih ne bo
Potem ko se je v petek iztekla desetdnevna javna obravnava osnutkov treh zakonov v okviru davčne reforme, smo pogledali, kakšno davčno reformo so sprejeli naši severni sosedje. Ali bi takšno reformo lahko uvedli tudi pri nas?
Davčni svetovalec Ivan Simič meni, da predlagane spremembe davčna zakonodaje ne bodo ustvarile boljših pogojev dela, temveč še kakšno selitev več v tujino, kar se že dogaja leta in zato imamo danes toliko bogatih Slovencev, ki živijo in delajo v tujini. "Davčno reformo, to ni davčna reforma, se pripravlja na drugačen način," je prepričan Simič.
Levji delež od pričakovanih 5,2 milijarde evrov učinkov naj bi se stekel v znižanje stroškov dela, kar 4,5 milijarde evrov. Neto plače nižjega in srednjega sloja avstrijskih delavcev bodo tako višje, s tem pa se bo povečala njihova kupna moč.
Po besedah davčnega strokovnjaka Mariana Wakouniga, ki ga v Sloveniji poznamo kot direktorja za davke in carine na avstrijskem ministrstvu za finance in nekdanjega člana vladnega fiskalnega sveta v Sloveniji, jedro reforme predstavlja spremenjena dohodninska lestvica.
V Sloveniji imamo štiri davčne razrede. Plačila dohodnine so oproščeni zavezanci, ki letno zaslužijo do 6.519 evrov neto, ker se jim za toliko zmanjša davčna osnova. S plačo malenkost nad povprečjem slovenski zavezanci hitro pristanejo v 41-odstotnem razredu.
Z občutnim znižanjem vstopne davčne stopnje s 36,5 odstotka na 25 odstotkov bodo v Avstriji razbremenjeni vsi davkoplačevalci, ne glede na to, na kateri stopnji progresivne lestvice so bili do zdaj. Koristi bodo imeli tudi višji dohodkovni razredi, predvsem tisti nad 60 tisoč evrov neto davčne osnove. Po 50-odstotni davčni stopnji bodo obdavčeni šele od letnega dohodka od 90 tisoč evrov do enega milijona evrov. Do zdaj se je ta davčna stopnja uporabljala pri letnem dohodku nad 60 tisoč evrov. V Sloveniji so na primer po 50-odstotni davčni stopnji obdavčeni tisti, katerih neto letna davčna osnova znaša 70.900 evrov.
Po Wakounigovih besedah gre namreč za relativno majhen segment davčnih zavezancev, ki jim davčne blagajne povzročajo prevelike administrativne stroške, iztržek teh pa za državo ni bistven. Prav tako davčne blagajne ne bodo obvezne za številne izjeme. Država od davčnih blagajn pričakuje okoli milijardo evrov dodatnih prihodkov v proračun.
Še 900 milijonov evrov letno bodo v državno blagajno predvidoma prinesle odprava izjem pri obdavčitvi na primer službenih avtomobilov in ugodnejše stopnje davka na dodano vrednost. Približno 400 milijonov evrov bo prineslo zvišanje davkov od kapitalskih dobičkov in od prometa z zemljišči, 850 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov pa je mogoče pričakovati na račun oživitve gospodarske rasti. Tudi kot posledice močnejše kupne moči na račun višjih neto plač.
Z davčno reformo pa niso preveč zadovoljni na kapitalskih trgih, saj zvišuje obdavčitve dividend s 25 na 27,5 odstotka. To slabi ugled finančnega trga. Višjo obdavčitev kapitalskih dobičkov z 20 na 25 odstotkov predvideva tudi osnutek slovenske davčne zakonodaje.
Davek na hrano ostaja nespremenjen, prav tako višja davčna stopnja ostaja pri 20 odstotkih.
Wakounig vse načrtovane ukrepe na področju preganjanja sive ekonomije z davčnimi blagajnami in odpravo bančne tajnosti ter višjo obdavčitev dividend in prometa z nepremičninami označuje za nujne posege v avstrijski davčni sistem.
"Ti posegi imajo za financiranje davčne reforme daleč večji pomen kot na primer dvig davka pri nakupu vstopnice za ogled živalskega vrta," še meni Wakounig, ki je bil v teh dneh v Sloveniji izbran za najuglednejšega davčnega strokovnjaka.