Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Torek,
8. 11. 2016,
4.00

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,13

1

Natisni članek

internet svetovni splet spletni brskalniki digizgodbe

Torek, 8. 11. 2016, 4.00

6 let, 7 mesecev

To je nekaj, kar mora vedeti vsak uporabnik interneta

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,13

1

Hudomušni Cunninghamov zakon je eno od najpomembnejših pravil svetovnega spleta. Po njem bi se morali ravnati vsi uporabniki, ki na spletu iščejo natanko določeno informacijo. Glasi se takole: "Najboljši način, da na internetu dobiš želeni odgovor, ni ta, da objaviš vprašanje, temveč da napišeš napačen odgovor."

Dobro znana parodija Cunninghamovega zakona, ki pa temelji na resničnem spletnem dogajanju. Če nam ne verjamete, obiščite forume, kot sta Reddit in Quora, kjer ena napačna trditev takoj privabi uporabnike, najbolje izobražene in obveščene o tej ali oni temi.  | Foto: Dobro znana parodija Cunninghamovega zakona, ki pa temelji na resničnem spletnem dogajanju. Če nam ne verjamete, obiščite forume, kot sta Reddit in Quora, kjer ena napačna trditev takoj privabi uporabnike, najbolje izobražene in obveščene o tej ali oni temi.

Rek iz uvoda si je izmislil ameriški programer Ward Cunningham. Ime povprečnemu uporabniku morda ne pomeni veliko, a gre za človeka, ki je svetovnemu spletu dal ogromno. Razvil in postavil je prvi wiki, enciklopedični vnos, na katerem danes temelji najobsežnejša zbirka znanja na svetu, spletna enciklopedija Wikipedija

Wikipedija je tudi najboljši dokaz, da Cunninghamov zakon, programer si ga je izmislil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, res drži. Če se kateri od urednikov člankov na Wikipediji v svojih navedbah zmoti, ga bodo drugi uredniki hitro popravili s pravimi informacijami. 

Ward Cunningham (njegovo pravo ime je Howard G. Cunningham, Ward je vzdevek) | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Ward Cunningham (njegovo pravo ime je Howard G. Cunningham, Ward je vzdevek) Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Splošna interpretacija Cunninghamovega zakona je sicer njegova prvotna ugotovitev, da je internet največja svetovna zakladnica znanja, a ga je treba ustrezno spodbuditi, da to znanje deli z drugimi.

Pri svojem delu je namreč večkrat ugotovil, da se uporabniki spleta veliko prej kot na uporabnikovo iskreno vprašanje odzovejo na provokacijo, bodisi namerno ali nenamerno, z napačno informacijo. 

Zelo podoben Cunninghamovemu zakonu je zapis slavnega ameriškega esejista in športnega novinarja Rogerja Angella. Njegov nasvet, kako se rešiti, če se kdaj izgubimo sredi neznanega gozda: "Zavpijte: 'Jaz pa vem, kako narediti popoln martini!' Takoj bodo od nikoder prileteli vsaj trije, ki vam bodo povedali, da tega zagotovo ne veste." | Foto: Thinkstock Zelo podoben Cunninghamovemu zakonu je zapis slavnega ameriškega esejista in športnega novinarja Rogerja Angella. Njegov nasvet, kako se rešiti, če se kdaj izgubimo sredi neznanega gozda: "Zavpijte: 'Jaz pa vem, kako narediti popoln martini!' Takoj bodo od nikoder prileteli vsaj trije, ki vam bodo povedali, da tega zagotovo ne veste." Foto: Thinkstock

 

Ne spreglejte