Petek, 26. 4. 2013, 13.06
8 let
Tehnologija, ki je pripomogla k prijetju Džoharja Carnajeva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Po večdnevnem pregonu so še komaj živega 19-letnega Džoharja Carnajeva pred tednom dni preiskovalci našli v čolnu na dvorišču ene od hiš bostonskega predmestja Watertown. Kot poroča spletna stran Gizmodo, so jim bila poleg vztrajnosti, iznajdljivosti in kančka sreče že od začetka v pomoč tudi številna orodja nadzorovanja, zasledovanja in odkrivanja.
V trenutku, ko je ob ciljni ravnini bostonskega maratona odjeknila eksplozija, sta na okoliških ulicah zavladala vsesplošni kaos in panika. Mirno kri in zbranost je ohranil le redkokateri obiskovalec in udeleženec dogodka. Eden takih je bil David Green. Medtem ko so ljudje okoli njega v iskanju varnega zavetja brezglavo bežali vse vprek, je Green iz žepa instinktivno potegnil svoj sodobni telefon in pritisnil na sprožilec fotoaparata. Ne vedoč, kaj je v šokantnem trenutku sploh poslikal, je svojega elektronskega spremljevalca pospravil nazaj v žep in odhitel pomagat bližnjim žrtvam.
Kot se je izkazalo nedolgo po tragičnem predstavi, ko so varuhi zakona začeli intenzivno preiskavo, pa je v Greenovi režiji nehote nastal najbolj razločen posnetek Džoharja Carnajeva, pozneje označenega kot drugega osumljenca napada. Na visokoločljivostni fotografiji ga je z nezgrešljivo belo čepico moč opaziti, kako mirno odhaja z mesta zločina, poleg tega pa je dobro vidno tudi, da na hrbtu nima oprtanega nahrbtnika, v katerem naj bi bila skrita bomba in s katerim ga je še nekaj trenutkov pred tem posnela nadzorna ulična kamera.
Tako pridemo do naslednjega nadzornega sredstva. Ob začetku pregona so agenti FBI-ja poiskali kar se je dalo veliko fotografij in posnetkov krvavega prizorišča eksplozije, z nabranim materialom pa nato poskušali razkriti storilca in poustvariti rekonstrukcijo zaporedja dogodkov. Nič kaj presenetljivo je najbolj uporabno informacijo podal vsevidni "veliki brat", nadzorna ulična kamera oz. natančneje kupolna kamera v lasti bližnje veleblagovnice Lord & Taylor.
Poleg posnetka obeh osumljencev je kamera zasačila tudi mlajšega od njiju, ko se je ta na poznejši lokaciji druge eksplozije znebil svojega nahrbtnika in mirne duše odkorakal stran. Ti posnetki so FBI-ju omogočili objavo fotografij obeh domnevnih napadalcev, s tem pa posledično pripeljali do njune identifikacije. Čeprav se ljudje mnogokrat pritožujemo nad pretiranim nadzorstvom in tovrstnimi pogojnimi posegi v svobodo, nam očitno javna snemalna sredstva lahko vsake toliko tudi koristijo. Na videoposnetku se je namreč težko skriti.
Po razdejanju, ki sta ga povzročili eksploziji, je na prizorišče hipoma prihrumela ekipa pirotehničnega oddelka lokalne policije. Družbo jim je delal nepogrešljivi mali goseničar, mornariški odstranjevalec eksplozivnih teles, katerega naloga je bila poiskati in uničiti še morebitna preostala bližnja razstreliva. Ker je na Twitterju, Redditu in drugih kanalih družbenih omrežij istočasno završalo malo morje govoric in zavajajočih informacij, je bilo hitro ter učinkovito ločevanje zrna od plevi ključnega pomena. K temu je morda še najbolj pripomogel omenjeni robot.
Telerobov (podjetje, ki napravo izdeluje, op. a.) čistilec eksploziva se sicer s podobnimi težkimi nalogami ubada že vse od leta 2000, za namene odstranjevanja bomb, improviziranih eksplozivnih naprav in drugih podobnih groženj pa je bil "vpoklican" že v več kot 40 državah. Njegove osrednje lastnosti so šestosni manipulator oz. robotska "roka" z dosegom slabih treh metrov, par kamer in dovolj deaktivacijskih orodij za nevtralizacijo skorajda vsakršne tovrstne nevarnosti.
Sodobne tehnološke naprave pa niso bile v pomoč zgolj v začetni preiskovalni fazi odkrivanja, temveč so pomembno vlogo odigrale tudi ob zaključku žalostne sage. Ko je eden od prebivalcev okoliša Watertown kljub policijskim priporočilom, naj po nepotrebnem ne tvegajo svojih življenj in ne hodijo iz varnega zavetja svojih domov, storil prav to in stopil na svoje dvorišče, je tam zagledal krvave sledi, ki so vodile do čolna, parkiranega ob hiši. Previdno je pogledal vanj in tam na svoje veliko presenečenje odkril okrvavljenega mladeniča. Kot bi trenil, je stekel nazaj v hišo, zaprl vrata in poklical policijo. Že čez nekaj trenutkov se je dvorišču trla truma mož postave.
Policijski helikopter, ki jim je nudil oporo iz zraka, je opremljen z infrardečo kamero potrdil, da se pod plahto plovila res nekdo skriva in akcija se je pričela. Infrardeče kamere (FLIR) so sicer opremljene s posebnimi senzorji, sposobnimi zaznavanja infrardečega sevanja, ki ga navadno oddaja toplotni vir. V pričujočem primeru je bilo to človeško telo. Omenjene kamere se sicer lahko pohvalijo še z izjemno priročno zmožnostjo zaznavanja skozi dim, meglo, ponjavo in še marsikatero drugo oviro.
Sledil je finalni obračun. Ker policisti niso vedeli, ali je drugi od morebitnih storilcev oborožen in pripravljen na nasilen upor, so v želji, da ga zmedejo in živega izbezajo na plano, okolico čolna previdno obložili s svetlobnimi granatami. Te so sicer v vojaški uporabi že vse od 60. let prejšnjega stoletja, njihova posebnost pa je, da tarče ne poškodujejo, temveč jo za kratek čas z glasnim pokom in silnim bliskom zgolj oglušijo ter oslepijo.
Po njihovi sprožitvi se je akcija nadaljevala s strelskim obračunom, vendar jim je Džoharja na koncu uspelo ukrotiti in ga prijeti še živega. Na mestu so ga oskrbeli še z nujno medicinsko pomočjo in ga nato prepeljali v bolnišnico, danes pa je bil po nekaj dneh okrevanja, že premeščen v zapor v ameriški zvezni državi Massachusetts.
