Petek, 15. 3. 2024, 11.19
1 mesec, 1 teden
Skrivni ukaz Donalda Trumpa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,74
Donald Trump je obljubil, da bo v primeru ponovne izvolitve za predsednika ZDA do Kitajske še strožji kot med svojim prvim mandatom. Na fotografiji je z ženo Melanio med obiskom vrha zveze Nato leta 2019.
V ameriški obveščevalni agenciji Cia je delovala skupina operativcev, ki je na Kitajskem poskusila povzročiti razkol med državljani in vladajočo Kitajsko komunistično partijo. Akcijo obveščevalcev je med svojim mandatom osebno pooblastil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki se je med predsedovanjem ZDA sicer večkrat pohvalil, da je v zelo dobrih odnosih s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.
"On je za Kitajsko, jaz sem za ZDA, a razen tega se imava zelo rada," je januarja 2020 na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu o svojem razmerju s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom povedal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da odnosi med ZDA in Kitajsko še nikoli niso bili boljši kot takrat.
Toda kot je razkril Reuters, je Donald Trump leto prej osebno pooblastil ameriško obveščevalno agencijo Cia za izvedbo tajne operacije, katere cilj je bil med državljani in državljankami Kitajske omajati podporo Šiju in kitajskim oblastem. Reuters se pri tem sklicuje na navedbe več dobro obveščenih virov iz ameriških obveščevalnih in političnih krogov, ki pa so ostali neimenovani.
Donald Trump in Ši Džingping leta 2019 v Osaki na Japonskem
Obveščevalna agencija Cia je leta 2019 ustanovila manjšo ekipo operativcev, ki so se z lažnimi identitetami infiltrirali na kitajska družbena omrežja in začeli širiti negativne informacije o režimu v Pekingu. Hkrati so jih kot "organske" objave kitajskih uporabnikov družbenih omrežij pošiljali različnim mednarodnim medijem, da bi ti poročali o rastočem nezadovoljstvu Kitajcev z vlado.
Ameriški operativci so med kitajske uporabnike med drugim širili narative, da so si pripadniki Kitajske komunistične partije, sploh tisti na najvišjih položajih, nagrabili bogastvo, ki ga skrivajo v tujini, in da je kitajska vlada prepredena s korupcijo. Kritizirali so tudi t. i. novo svilno cesto oziroma kitajsko zunanjepolitično pobudo En pas, ena cesta, prek katere Kitajska financira infrastrukturne projekte v drugih državah.
Več strokovnjakov iz obveščevalskih in zunanjepolitičnih krogov je za Reuters opozorilo, da bi razkritje dejanj agencije Cia v času, ko so ta potekala, Združenim državam Amerike in potencialno tudi njihovim zaveznikom povzročilo velike težave.
Kot so za Reuters pojasnili viri, operativci Cie na kitajska družbena omrežja niso podtikali laži, temveč z dejstvi podprte informacije, ki si jih Kitajska komunistična partija prizadeva prikriti pred državljani in državljankami. Glavni cilj Cie je bil povzročiti preplah med kitajskimi političnimi voditelji, v obveščevalni agenciji so želeli, da bi v komunistični partiji zavladala negotovost, ali so to res stališča državljanov, so še dejali po poročanju Reutersa.
Donald Trump je obveščevalno agencijo Cia za poskus manipulacije javnega mnenja pooblastil po tem, ko so ameriški obveščevalci njegovo predsedniško administracijo opozorili na dolgoletna prizadevanja Kitajske, da izzove primat Združenih držav Amerike kot vodilne svetovne velesile.
Snovalec predsednikovega pooblastila za izvedbo prikrite obveščevalske kampanje za vnašanje razkola med kitajsko javnost in vlado je bil po besedah Reutersovih virov Matt Pottinger, ki je bil med letoma 2019 in 2021 namestnik svetovalca za nacionalno varnost ZDA v Trumpovi Beli hiši. Pottinger za Reuters tega ni želel komentirati s konkretnimi pojasnili ali izjavami.
Ameriški obveščevalci so že v obdobju hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo drugi vsak dan podtaknili več deset časopisnih člankov s protisovjetsko propagando.
Trenutno vodstvo obveščevalne agencije Cia operacije za manipulacijo javnega mnenja na Kitajskem prek družbenih omrežij ne komentira, prav tako niso ne potrdili in ne zanikali obstoja takšne operacije, poroča Reuters. Prav tako zadeve ne komentirajo v Beli hiši, kjer niso ne potrdili in ne zanikali obstoja takšne operacije in ali morda poteka tudi pod administracijo predsednika Joeja Bidna.
Več strokovnjakov iz obveščevalskih in zunanjepolitičnih krogov je za Reuters opozorilo, da bi razkritje dejanj agencije Cia v času, ko so ta potekala, Združenim državam Amerike in potencialno tudi njihovim zaveznikom povzročilo velike težave.
Peking bi lahko dokaze, da Cia na Kitajskem izvaja prikrito propagandno kampanjo, uporabil za ščuvanje držav v razvoju in drugih, ki so že tako ali tako skeptične do Zahoda, proti ZDA. Džinpingov režim bi se lahko tudi sam odkrito začel vmešavati v notranje zadeve Združenih držav Amerike – trenutno uradno stališče Pekinga je namreč, da tega ne počnejo. Ameriške dejavnosti bi lahko tudi ogrozile kitajske politične aktiviste in neodvisne medije na Kitajskem, ki bi jih tamkajšnje oblasti lahko obtožile, da delujejo po nareku Cie.
