Vodušek: Ideja, da bom pobegnil iz države, je nora

Po slabem mesecu dni je prejšnji četrtek celico celjskega pripora zapustil novinar Vladimir Vodušek, saj je vrhovno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti. Ocenilo je namreč, da ni ponovitvene nevarnosti, ki jo je kot razlog podaljšanja pripora za osumljenega Voduška navajalo najprej tožilstvo, preiskovalni sodnik je to sprejel, potrdil pa senat okrožnega sodišča v Celju. Kot je znano, sta Vodušek in Stanislav Gaberc osumljena, da sta izsiljevala predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca in direktorja podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška.

V vsej stvari najbolj bode v oči označen denar, s katerim so vas dobili na Trojanah: ne spuščam se v dogovore glede pogodbe, zanima pa me, zakaj ste vzeli denar? Če je vse čisto, če je vse po pravilih, potem gredo nakazila denarja prek računov.

Z odvetniško pisarno Gregorovič Pungartnik smo se mesec dni pogovarjali glede oglaševanja. V teh pogovorih smo pripravili osnutek pogodbe, oni so dali svoje pripombe in smo se dogovorili za termine podpisa, bilo je več različic te pogodbe. Zahtevali so, da je to dolgoročna pogodba, zdaj lahko povem, čeprav je to poslovna skrivnost; oglaševanje na Info TV stane pet tisoč evrov na mesec, iz tega so prišle te cifre, te famozne cifre, za petletno obdobje po pet tisoč evrov na mesec. Nikoli ni bilo govora o plačilu v denarju. Nikoli, temveč zgolj o plačilu prek računov, in to prek podjetja.

Kako je potem prišlo do tega, da ste denar dobili v gotovini?

Ko smo pogajanja končali, so v odvetniški pisarni Gregorovič Pungartnik po mesecu dni rekli, da so pogajanja končali, da je pravno vse okej, da nas bo kontaktiral nekdo iz Uniorja ali iz uprave, Korošec ali nekdo drug, njegov pooblaščenec … Nisem vedel, da so me medtem kazensko ovadili in da je bil Stiplovšek, s katerim sem na koncu komuniciral, ker me je poklical on, takrat že tajni sodelavec policije. Rekel je, da me bo nekdo poklical, Koroščev pooblaščenec. To je bil tajni sodelavec policije, ki ga je angažirala generalna policijska uprava, vse drugo se je dogajalo v Celju, samo to je prišlo iz Ljubljane. Tega famoznega Rudija so torej angažirali v Ljubljani. Na prvem sestanku z njim sem vztrajal, da vse podpišemo v notarski obliki, razumel sem, da je to nadaljevanje pogovorov glede oglaševanja, on pa je izrecno vztrajal, da hočejo plačati v gotovini. Izrecno je vztrajal, kljub mojemu nasprotovanju.

Potem je to slišati v prisluhih?

Absolutno. Rekel sem, dajmo notarsko podpisati zadeve, dajmo to dokumentirati, on pa je rekel, da ne pride v poštev. Od Korošca imam pooblastila samo, da plačam v denarju, je rekel. Plačali bi pa kot neko predplačilo za oglaševanje, to naj bi bil ta avans, glede katerega smo se tudi pogovarjali, v vrednosti 150 tisoč evrov.

Ni vam padlo na pamet, da se zadaj kaj skriva?

Ne, vztrajal sem, a glede na to, da drugih možnosti ni bilo, da hočejo tako rešiti, sem rekel, okej, če pri tem vztrajajo.

Zanimiva so pričanja z zaslišanj pred preiskovalnim sodnikom, izjave tako Korošca, Stiplovška kot odvetniške pisarne, torej oseb, ki so domnevno izsiljevanje prijavili, iz katerih izhaja, da nikogar od njih niste izsiljevali. Da z objavo dokumentov, ki ste jih imeli, podjetjema ne bi povzročili nobene poslovne škode.

Vse to je res, to sta dve zgodbi. Eno je zgodba z oglaševanjem, do katere je prišlo na osnovi pobude odvetniške pisarne Gregorovič Pungartnik; vsi akterji, Stiplovšek, Korošec, Mlinarič, Gregorovič, so pred sodišče potrdili, da nikoli nisem rekel, da bom kakršnekoli dokumente objavil, če ne bo pogodbe. Nikoli. Vsaj na tej točki so bili pošteni, so pošteno povedali, da tega ni bilo, ker tega v 24 letih nikoli nisem naredil. In tudi na tej točki ne.

Kar zadeva dokumente, ki jih je prinesel vir … Rekel sem, da jih ne morem objaviti, ne da bi poklical Stiplovška. Prosil sem ga za izjavo. On pa je rekel, da mora preveriti zadeve in da se potem dobimo v Ljubljani. Takrat je rekel, da po njegovem mnenju ni sporno, da te storitve niso bile opravljene, da je denar bil dan, ampak da je ta denar šel za neke delnice za preprečitev sovražnega prevzema. Rekel sem okej, on pa je rekel, prosim vas, ne objaviti, mi imamo zunanje partnerje. Meni se tako ali tako ni zdela neka famozna zgodba, še več, človek se mi je smilil, skoraj je jokal. To, da se mi je zasmilil, sem povedal v prisluhih. Deloval mi je prepričljivo, zato sem izvirne dokumente vrnil viru, in s tem je bila zgodba zame končana. Katera zgodba se je odvila najprej; ta z dokumenti ali dogovor glede oglaševanja na Info TV?

Začelo se je z dokumenti, potem se je zadeva končala, nato pa so me poklicali iz odvetniške pisarne Gregorovič Pungartnik, da imajo klienta, ki bi rad oglaševal na Info TV.

Torej niste bili vi tisti, ki ste vstopili v stik s Korošcem glede oglaševanja?

Absolutno ne. Oni so stopili v stik z mano. Ko sem prišel v pisarno, so rekli, da jim je klient naročil, da z nami sklenejo oglaševalsko pogodbo. Želimo, da bi bila dolgoročna, so rekli in prosili, da podpišem izjavo o zaupnosti. Seveda sem jo podpisal in svojemu svetovalcu Marku Blatniku naročil, naj pripravi pogodbo s 85-odstotnim popustom.

Kaj policija šteje za tri različne vrste zahtevanega denarja? Ena je torej 160 tisoč, eno 350 tisoč …

Osnovni dogovor je bil, da se pogodba o oglaševanju sklene za obdobje štirih ali petih let, tako pridemo do številke 300 tisoč plus DDV. To je bilo v pogodbah, izdani so bili avansni računi, realizacije ni bilo. Korespondenca iz tega posla dokazuje to zgodbo. Mi smo se v pisarni pogovarjali, ali je kakšna možnost avansnega plačila, ker bi lahko eno stvar zaprli, lahko bi plačali direktno, kompenzirano z oglaševanjem, rekel pa sem, če lahko nakažejo kar oni, pa naredimo tripartitno pogodbo. Edino, kar sem vprašal, je bilo, ali je možen avans. O nobenih zunajsistemskih rešitvah ni bilo govora. Zunajsistemsko je bilo mogoče samo to, da ne bi oglaševal neposredno Unior, saj so v zadnjem predlogu napisali, da bi oglaševali smučišče Krvavec. Jaz sem to razumel, da ne bo oglaševanja v sistemu, temveč zunaj mame, torej hčerinska firma. Nikoli ni bilo govora, da se operira z gotovino.

Kako si razlagate to aretacijo? Po vašem pripovedovanju gre slutiti, da ste nekomu trn v peti. Komu bi bilo v interesu, da vas "namoči"?

Sam še vedno raziskujem "big picture", torej širše dogajanje, ampak če sledim temu, kar se je zgodilo, je po moje šlo takole: začelo se je tako, da so oni (Korošec, Stiplovšek, op. a.) šli na tožilstvo in jim rekli, mi smo ga srali, on ima dokumente, mi vam jih damo. Po mojem so v tem mesecu v obeh podjetjih sanirali zadeve in jih skušali optimizirati, v zameno pa jim ponudili Vladimirja Voduška. To je bila osnovna zgodba. Potem so sledile tri ovadbe na tožilstvo, policijo, posebej me je ovadil tudi Gregorovič. Ta je v ovadbi napisal, da mu je Korošec dal eksplicitno nalogo, naj se z mano dogovori za oglaševanje, kar so pozneje zanikali. Rekli so, da so od prvega trenutka, ko so izvedeli, da imam dokumente, delali na tem, da me bodo kazensko ovadili. In so se šli "private investigation ", kot FBI. Ne vem, ali so bili v dogovoru s policijo že prej, kdo jih je usmerjal … dejstvo pa je, da so oni izvajali zasebno preiskavo proti meni. In kot je povedal Korošec, so namerno šli v pogovore o oglaševanju, da bi me potegnili v zgodbo, kako sem jaz njih izsiljeval. Sami so priznali, da so namerno šli v fiktivna pogajanja, da nikoli niso mislili oglaševati. To je specialnost odvetniške hiše Gregorovič Pungartnik, ki je to storila že petič. Isto zgodbo so izvedli že nekajkrat; v enem primeru so šli k notarju, podpisali zadevo, zunaj pa jih je čakala policija.

Nam lahko zaupate, za kateri primer gre?

Ne poznam primera, v Celju so mi povedali, da je to pač način dela te pisarne. Oni so protipravno prevzeli vlogo preiskovalcev, ki jo sicer imata tožilstvo in policija, in so preiskovali mene, ker je nekdo meni prinesel neke dokumente. Ko smo se dogovarjali o oglaševanju, so me iz pisarne enkrat poklicali in rekli, da so izvedeli, da imam jaz neke dokumente in ali lahko dam kopijo. V Ljubljani pred sodiščem sem kopijo tudi izročil.

Zanimivo je tudi, da odvetnik, ki je v tej odvetniški družbi sestavljal vašo pogodbo o oglaševanju, ni vedel nič o tem, da naj bi bila ta pogodba fiktivna oziroma naj se ne bi nikoli realizirala. Oni so nategovali njega in mene. On je dobil nalogo za nekaj, kar nikoli ni imelo namena, da se uresniči. Pa sva se oba trudila, vsakič se je nekaj spremenilo, nove pogodbe, novi osnutki. Da so bila pogajanja fiktivna, je izvedel šele po moji aretaciji. V pisarni so mu rekli, da je še mlad in da so ga hoteli obvarovati in da se lahko tudi njemu kaj zgodi, če bo preveč naporen. On je bil šokiran, skoraj je jokal. Oni so izpeljali to zasebno preiskavo, potem pa so šli na tožilstvo, se dogovorili za amnestijo in potem podali ovadbe.

To je kombinacija zgodbe procesa proti četverici, kjer je vojska podstavila neke dokumente, da bi lahko aretirala Janeza Janšo in druge. Začela se je tako: prvi del konstrukcije je z dokumenti – podstavimo dokumente, vemo, kaj mu dajemo, in potem pridemo do njega, dobimo dokumente, da ga lahko aretiramo. Drugi del zgodbe je pa Depala vas – poznam te zgodbe, sam sem napisal tudi knjigo; angažiranje Stiplovška v tajnega sodelavca, ki pokliče mene, in potem angažiranje tajnega policijskega delavca iz Ljubljane iz kriminalistične službe, ki napeljuje na neko kriminalno dejanje in pri tem dolgo vztraja, da lahko pride do aretacije.

Je razlog odstopa Janka Gorška z mesta direktorja povezan z vašo aretacijo?

Ne vem, jaz tega ne morem komentirati. Premalo vem, kaj se je ta mesece dogajalo zunaj, ker sem bil odrezan od vseh informacij, brez TV, brez radia in časopisov, popolnoma odrezan od dogajanja zunaj. Tako da ne vem, kaj se je dogajalo. Dejstvo je, da nisem zahteval ne denarja ne oglaševanja, nisem grozil z objavo, ampak zgolj novinarsko vprašal, ali lahko zadevo pokomentirajo. To, da sem jaz rekel, da bom nekoga sesul … Tega v tej zgodbi ni bilo. In jaz se umazanih zgodb nikoli nisem šel.

Omenili ste, da tožilstvo zoper vas obtožnice ne bo vložilo.

Verjamem, da ne bo prišlo do obtožnice, ker ni elementov kaznivega dejanja. Ne vem, na osnovi česa bi lahko podali obtožnico.

Verjamete, da celjski kriminalisti preiskujejo domnevno sporno poslovanje Uniorja in Rhydcona?

Ne verjamem, mislim, da je Celje ena posebna zgodba, ena zvezna država, kjer sodstvo, policija in tožilstvo delujejo po nekih drugih kriteriji. To se na tak način v Ljubljani ne more zgoditi. To je neko prepletanje, sprega, med sabo se poznajo. Oni niso sprejemali nobenih argumentov, ponavljali so stvari, ki niso držale. Sodnik je sprejel razloge tožilstva za pripor, torej ponovitvena nevarnost, ne da bi si vzel minuto časa za premislek, enako tudi senat okrožnega sodišča, ki je to potrdil.

Nam lahko pojasnite vlogo Stanislava Gaberca?

Gaberc je bil naš vir, ki je velikokrat prinesel kakšen dokument, kaj poslal po e-pošti, v bistvu informator, in je za te informacije od mene zahteval nekaj denarja. Morda je res bil malo nervozen, ker mu jaz nisem mogel plačati.

Ljudje, s katerimi ste se pogovarjali v zadnjih dneh pred aretacijo, skrbi, da so se znašli v prisluhih, tudi premierja, ki je dan pred aretacijo sedel na vašem Vročem stolu.

Jaz se nisem z nikomer pogovarjal nič spornega. Če se dogovarjaš za intervju s predsednikom vlade, se moraš dogovoriti kdaj, kje, dati prošnjo.

Kako bi komentirali objavo zapisa Mitje Kunstlja; kjer je objavljen domnevni "pogovor" med vami in predsednikom vlade?

To je znanstvena fantastika. S premierjem se nikoli ne pogovarjaš na tak način. Zapis ni bil nikoli predmet pogovora s politiki. Je pa zanimivo, zakaj se je nekomu, Kunstlju ali komu drugemu, ki mu sugerira, zdelo vredno objaviti popolnoma izmišljeni stenogram s politiki.

Poleg zapisa pogovora je nora tudi ideja, da bom pobegnil iz države, da bom šel v Združene arabske emirate. Jaz bi v svoji državi rad pustil svoje kosti, pa če me desetkrat zapre. Država je nekomu mati, nekomu mačeha, a ne mislim je zapustiti.

Medtem ko ste bili v priporu, se je dogajal Info TV, novinarji so ostali na cesti.

To je zelo težka zgodba. V mesecu dni so obglavili Info TV, pogoji poslovanja so zelo težki, z ekipo smo se trudili, a očitno je Info TV zelo moteča zadeva v vsej stvari. V ovadbi je Info TV omenjen kot vir zla, kot nevarno orožje Vladimirja Voduška, prek katerega on izsiljuje vso Slovenijo. Iz celega konteksta sem to čutil. Meni in Info TV so naredili ogromno poslovno škodo. Težko bo v finančnem smislu, a mi bomo s TV nadaljevali, sanirali bomo posledice te aretacije.

V takšnem obsegu kot do zdaj preprosto nismo mogli več delati. Vse, kar se dogaja z novinarji, je sporazumno, z velikim razumevanjem sprejemajo stvari. Ni konfliktov. Delali bomo z ekipo, ki si jo lahko privoščimo in plačamo, ker ne želimo dodatnih dolgov. Ne bo več te filozofije, ki je bila na začetku Info TV, ko jo je meni prodal Leo Oblak. Imela je dva milijona dolgov, milijon evrov lizinga, 140 ljudi, pol milijona stroškov in nič prihodkov.

Koga boste gostili na Vročem stolu? Gorška, Stiplovška, Korošca? (grenak nasmešek) Če bi bili pripravljeni, seveda. Ne vem.