Tomaž Ambrožič: Kruha in športnih stav?

Ko sem pred leti v vlogi predstavnika takratnega celjskega nogometnega prvoligaša z ekipo prispel v Skopje na tekmo evropskega nogometnega pokala, so nas na stadionu lokalnega kluba, kjer smo nameravali opraviti trening, pričakali mladi nogometaši tega kluba in nas razočarano nagovarjali: "Zakaj ste izgubili tekmo proti Primorju? Zaradi vas smo izgubili denar, ki smo ga stavili na vas." 

Takrat sem osebno spoznal ljudi, ki so se dobesedno preživljali s tem, da so stavili na športne rezultate. In ne bi si želel biti v njihovi koži.

Okoli 90 odstotkov vplačil v športne stave predstavljajo vplačila v nogometne tekme (fotografija je z nedavne nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Danske). Foto: Grega Valančič/Sportida

Iz antične Grčije v današnji čas

Športne stave niso produkt modernega športnega gladiatorstva. Pravzaprav šport spremljajo od samega začetka. Poznali so jih že v času olimpijskih iger v antični Grčiji. Tako imenovani "sphairistēs" so igrali vlogo današnjih "bookmakerjev". Strast starodavnih Grkov do športa je pognala korenine športnim stavam, ki šport zvesto spremljajo. Prav tako, kot ga ves čas spremljajo debate o tem, kako to početje negativno vpliva na etiko in moralo športa ter kako lahko razmah stavniške industrije vpliva na posameznike in družbo.

Danes je področje športnih stav gospodarska panoga, v kateri se obračajo milijarde. Globalizacija kot posledica digitalizacije je temu področju dala močan veter v jadra. Na praktično vsako kolikor toliko pomembno tekmo − tudi takšno, ki se odvija pri nas − lahko stavijo posamezniki z vsega sveta.

Šport je bil vedno deležen določenega prihodka iz tega naslova. Brez športa ni stav. Stave na vreme, politično dogajanje v državi ali pa na dogajanje na kakšnih drugih področjih enostavno ne pritegnejo pozornosti.

Polemike, ki jih v teh dneh spremljamo v povezavi s potencialno prodajo Športne loterije tujemu kupcu, imajo rdečo nit v zaskrbljenosti o prihodnosti financiranja slovenskega športa. Menjava lastništva naj bi po mnenju nekaterih ogrozila prihodke, ki jih od Športne loterije prejme Fundacija za šport. Kot pravijo, naj bi bila ogrožena prihodnost financiranja športa pri nas. Mar res?

Je financiranje slovenskega športa ogroženo?

A financiranje slovenskega športa je ogroženo že dolgo časa. Fundacija za šport za potrebe slovenskega športa prispeva drobtinice. A to ni njihova krivda. Izkoriščanje situacije, v kateri bi lastniki Športne loterije lahko ob prodaji iztržili 60 in več milijonov evrov in si vsaj malo popravili "krvno sliko", ni prava pot, da se zavaruje financiranje športa.

Denarja, ki ga Slovenci namenijo športnim stavam, je tako veliko, da bi od njega lahko slovenski šport živel bistveno bolje, kot živi sedaj. Foto: Guliverimage Poznavalci področja športnih stav menijo, da v Sloveniji zgolj dobrih 20 odstotkov vsega denarja, ki ga prebivalci Slovenije namenijo športnim stavam, konča na računu Športne loterije. Skoraj 80 odstotkov ga konča pri spletnih ponudnikih športnih stav v tujini, ki sicer nimajo licence za uradno poslovanje v Sloveniji.

Glavni razlog, da je tako, naj bi bile neatraktivne stavniške kvote, ki so pri nas podvržene lokalnim predpisom, v tujini, kjer je zakonodaja drugačna, pa ta ponudnikom omogoča za igralce bolj atraktivne kvote.

Fundacija za šport tako danes prejema licenčnino na zgolj dobrih 20 odstotkov vplačil, namenjenih igranju športnih stav. Problem očitno ni v tem, da bi denar, če ga prebivalci že namenjajo igranju športnih stav, ostal v Sloveniji, pač pa v tem, da ni primerno, da lastniki Športne loterije svoje deleže prodajo.

Statistika tudi pove, da 90 odstotkov vplačil na športne stave predstavljajo vplačila na nogometne tekme. Ko je bila ustanovljena Športna loterija, so to storili interesni krogi, povezani s smučanjem, ki je bilo v tistem času res paradni slovenski šport. Nogomet pri tem ni imel nobene besede, tudi dolgo časa nobene koristi. Vse dokler se posamezniki na Nogometni zvezi Slovenije niso opogumili in po stečaju Probanke od "slabe banke" kupili 17,3-odstotnega deleža Športne loterije. Danes, ko se očitno nagibajo k temu, da njihov delež prodajo in unovčijo kapitalski dobiček, pa naj jim to ne bi bilo dovoljeno.

Čudim se dejstvu, da Fundacija za šport ne problematizira dejstva, da gre danes skoraj 80 odstotkov prometa s športnimi stavami mimo njih in slovenskega športa. Ko se bo ta delež povečal na 90 odstotkov in Športna loterija ne bo mogla konkurirati tujim spletnim ponudnikom, bo tudi njena kapitalska vrednost ne samo padla, morda je sploh več ne bo.

To se bo zgodilo tudi takrat, ko bomo pod pritiskom EU morali odpreti trg tudi preostalim ponudnikom, tako kot je to v skoraj vseh evropskih državah. In takrat bodo športne zveze kot lastnice morale Športno loterijo morda celo dokapitalizirati.

Zgodba spominja na mnoga slovenska podjetja, ki smo jih imeli možnost prodati tujcem, pa jih nismo. In smo mnoga od njih raje potem dokapitalizirali in naložen kapital, namesto da bi ga iztržili, potem dokončno izgubili.

Slovenska odbojkarska reprezentanca Foto: Volleyballworld

Šport prejme drobiž glede na vrednost, ki jo ustvarja

Fundacija za šport naj bi v letu 2023 slovenskemu športu namenila 11 milijonov evrov. Letni program športa za leto 2023 bo športu končno prinesel več denarja, kot ga je v preteklosti. Oboje skupaj še vedno ne pokriva potreb, ki jih slovenski šport ima glede na raven rezultatov, ki jo dosega.

Kljub temu, da gre razumet, da državni proračun ni vreča brez dna, pa je težko razumeti,  kako se športu ne omogoči, da se v državni proračun zajamejo dodatna sredstva, ki so neposredno povezana s športno dejavnostjo. Ta sredstva žal končajo v proračunih drugih držav in tudi v proračunih športnih klubov in zvez, ki jih skozi sponzorstva financirajo tuji ponudniki športnih stav. Naj razume, kdor more.

Žal se v Fundaciji za šport ne trudijo v smeri, da bi tudi tistih 80 odstotkov vplačil, ki gredo sedaj mimo njih, ostalo v Sloveniji. Tudi šport sam je kriv za to stanje, saj je dolgo časa nasprotoval liberalizaciji trga ter s tem nehote pristajal na to, da je denar od športnih stav polzel mimo Slovenije.

Kako velik potencial se za šport skriva v športnih stavah, potrjuje tudi podatek iz naše soseščine. Lansko leto je britanska družba Entain za 920 milijonov evrov kupila 75-odstotni delež v hrvaški družbi SuperSport, ki je lani imela 54-odstotni tržni delež na področju športnih stav na Hrvaškem. Istočasno sta SuperSport in Hrvaški Telekom podpisala pogodbo s Hrvaško nogometno zvezo in odkupila marketinške in medijske pravice za tekmovanje v Hrvaški nogometni ligi za obdobje 2022–2026 v vrednosti 44 milijonov evrov.

Ob približno enkrat večjemu številu prebivalcev na Hrvaškem je bil 75-odstotni delež družbe, ki je obvladovala dobrih 50-odstotkov trga športnih stav, vreden 920 milijonov evrov, pri nas pa je 100-odstotni delež družbe, ki ima monopol, vreden dobrih 60, morda 70 milijonov evrov???

Razlog ni v upravljanju družbe Športna loterija, pač pa v zakonodaji, ki to dejavnost ovira in jo dela neatraktivno. S kakšnim namenom le?

Šport je v Sloveniji hendikepiran, ker iz naslova trženja medijskih pravic ne more iztržiti toliko, kot lahko športne organizacije v večjih državah, ki so potem naše tekmice na športnih igriščih. Tudi od prodaje vstopnic šport v Sloveniji ne more živeti. Eno redkih področjih, kjer šport lahko neposredno ustvarja dodano vrednost, so športne stave. Denarja, ki ga Slovenci namenijo športnim stavam, je tako veliko, da bi od njega lahko slovenski šport živel bistveno bolje, kot živi sedaj.

Žal trenutno od tega denarja živijo tuje družbe, tuje športne organizacije in tudi proračuni tujih držav. Pri nas pa se raje prerekamo o oslovi senci.

Foto: Siol.net