Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
4. 8. 2013,
13.10

Osveženo pred

8 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Nedelja, 4. 8. 2013, 13.10

8 let, 3 mesece

Dopust

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Pred dnevi je italijanski parlament sprejel zadnji pomembnejši zakon in uradno zaprl vrata za daljši poletni dopust.

Poslanci zdaj lahko uživajo na plažah ali v planinah, premier dela od doma, predsednik republike pa se je iz palače Kvirinale preselil v prekrasno državno rezidenco ob morju Castelporziano, kjer bo obdobje poletnega dopusta preživel v senci stoletnih borovcev. Zunanjemu opazovalcu ta slika nakazuje mir, spokojnost in končno urejenost v javnem življenju naših sosedov. A da vendarle ni vse tako idilično, kažejo določeni članki nemških časopisov, ki glede na pretekle dogodke presenečajo zaradi prevelike doze naklonjenosti tej sredozemski državi. Poročevalec konservativnega časnika Die Welt iz Milana Tobias Bayer je pretekli teden v članku Italija ponovno sanja gospodarsko rast napisal, "da so po mescih neplodnih razprav o razliki donosov italijanskih obveznic v primerjavi z nemškimi Italijani ponovno začeli govoriti o razvoju". Njegov sonarodnjak in ekonomist Berenberg banke Welt C. Shultz mu pritrjuje in poudarja, da recesija na Apeninskem polotoku najverjetneje kaže zadnje zobe in da bo izvoz v kratkem Italijo ponovno pripeljal v pozitivne številke. Vedno kritična Commerzbanka pa dodatno potrjuje, da gospodarstvo nekaterih "perifernih držav" kaže znake stabilizacije. V zadnjem času prav nihče v Evropi ni navajen na pozitivne besede nemških medijev, še manj pa na pohvale, ki še toliko bolj presenečajo prav v trenutku, ko italijanski minister za ekonomijo Fabrizio Saccomanni javnosti predstavlja obupne podatke o brezposelnosti mladih državljanov in naznanja padec državnega BDP že osmo četrtletje zaporedoma. Ampak razlaga ni težka. Angela Merkel se pripravlja na volitve in potrebuje rezultate. Nemcem mora dokazati, da je gospodarski recept davčnih rezov, manjše proračunske porabe in strukturalne stabilnosti, ki jih je zahtevala po Evropi, začel delovati. Politika varčevalnih ukrepov, ki jo je v zadnjih treh letih podpiralo vodilno gospodarstvo našega evroobmočja in ki je s seboj prinesla veliko število žrtev ter izredno poslabšala standard življenja na stari celini, se mora dva meseca pred volitvami izkazati za primerno oziroma zmagovito. Nemci morajo dojeti, da je kanclerka odločno in odlično ukrepala v dobro vseh držav, istočasno pa vedno zavarovala interese Berlina. Vse kaže, da bomo v prihodnjih dveh mescih priča velikemu slavospevu Angeli Merkel in mirnejšemu političnemu ozračju, ki bi ga lahko pozitivno občutila tudi Slovenija, ki mora jeseni nadaljevati drugi del obljubljenih reform. Pritisk na našo vlado bo verjetno manjši od pričakovanega. Glavni partnerji bodo manj zahtevni. Nemci namreč ne smejo dobiti občutka odpora ali kritike političnih smernic kanclerke. Nemško gospodarstvo temelji na izvozu in notranjem povpraševanju partnerskih držav, ki financirajo nemško federacijo tako, da proizvajajo notranji dolg. Takšen model (ne)razvoja s pogojevanjem, ki smo mu priča v zadnjih letih, dolgoročno ne more preživeti, na kar je pred časom opozoril tudi Mednarodni denarni sklad. V svoji noti je opozoril, da je Berlin z varčevalnimi ukrepi pretiraval tudi v notranji politiki in da bi moral nujno začeti podpirati notranje povpraševanje. Odgovor na kritiko je bil bliskovit. Thomas Exner je v torek, 6. avgusta, za časopis Die Welt napisal kolumno, v kateri je na podlagi pozitivnih premikov Italije dokazoval zmagovitost kanclerkinih receptov. "Prav v trenutku, ko v Evropi nihče več ni verjel v uspeh varčevalnih politik in strukturnih reform, ki jih je zahtevala Nemčija, se kažejo prvi pozitivni rezultati bolečega procesa!" je poudaril Exner. Vendar naša gospodarstva zaradi heterogenih razlogov še dolgo ne bodo videla luči na koncu tunela. Tako nemški komentatorji kot tudi tamkajšnji politiki vedo, da se bodo morali po volitvah soočati z nadaljevanjem krize. Ker potrebujejo razlog za "neuspeh" ali, bolje rečeno, spremembo okoliščin, že zdaj napovedujejo, da je faktor nestabilnosti politična usoda Silvija Berlusconija. Italijanski vitez je bil pred kratkim zaradi davčne utaje dokončno obsojen na tri leta zaporne kazni. Po dvajsetih letih poskusov ga je italijansko vrhovno sodišče spoznalo za krivega. Davčno blagajno naj bi oškodoval tudi v času, ko lastnega podjetja ni več vodil. To je bilo ugotovljeno na izrednem zasedanju, ki je izjemoma prekinilo čas sodniških dopustov in tako onemogočilo, da bi primer v nekaj dneh zastaral. Izkušen lisjak zaradi tega zagotovo ne bo končal svoje politične bitke. Zdaj lahko pričakujemo, da bo od predsednika republike, kateremu je omogočil drugo izvolitev, zahteval protiuslugo, torej pomilostitev ali katero drugo primernejšo rešitev, ki bi mu omogočila politično preživetje. Italijanski predsednik republike je po ustavi tudi vrhovni predstavnik sodne veje oblasti. Katerakoli njegova odločitev v prid Berlusconija bi bila popolnoma legitimna. Nemci vedo, da krize v Evropi ni konec in da se Berlusconija še niso rešili. Jesen bo še vroča, tako v Berlinu kot v Rimu, in razsežnosti primera Berlusconi so lahko usodne tudi za Angelo Merkel, ki je v preteklosti naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi ga Italijani odstranili. Po prijatelju Mariu Montiju je za sogovornika italijanske vlade dobila Enrica Letto, čigar vlado zdaj neizmerno hvali. A ob tem verjetno pozablja, da je zdajšnji premier nečak Giannija Lette – najtesnejšega svetovalca in desetletne desne roke Silvija Berlusconija.

Ne spreglejte