Demokratična prevara

Finančniki nimajo državljanstva in so brez minimalnega dostojanstva." Centralna banka v skladu s 1. členom zakona Banke Slovenije deluje popolnoma neodvisno in mora biti v celoti v lasti države. Naš primer, ne glede na vse ekonomske teorije, s katerimi nas dnevno indoktrinirajo o nujnosti neodvisne bančne ustanove, ki ne sme sprejemati navodil politike in deluje le v dobro državljanov, postaja iz dneva v dan večja izjema. Od trenutka, ko smo vstopili v evroobmočje, so se vse državne centralne banke vključile v sistem, ki je daleč od popolne teorije svobodnega trga in osnovnega monetarizma. Centralne banke bi morale nadzorovati bančni sistem, ustvarjati monetarno maso in jo s primerno politiko vodenja upravljati v dobro gospodarstva, kar pomeni za blaginjo države. Odkar smo padli v spiralo globoke gospodarske krize in odkar vidimo, da se Evropska unija ni sposobna primerno spopasti z novimi izzivi, smo lahko začeli opažati, da je "nekaj gnilega v deželi Danski". Preden pridemo z analizo do naše Unije, je dobro, da pot začnemo pri trenutno še vedno najpomembnejši in vodilni državi na svetu: ZDA. Centralna banka čez lužo se imenuje Federal Reserve. Gre za popolnoma zasebno ustanovo, ki so jo leta 1907 ustanovili trije najbogatejši bančniki na svetu: Rockefeller, Morgan in Rotschild, in sicer po težki gospodarski krizi, ki je zahtevala večji nadzor nad bančnim sistemom. Federal Reserve je torej zasebna banka, ki tiska denar in nadzoruje sistem največjega svetovnega gospodarstva. Denar, ki ga izda, proda z dodatnim interesnim odstotkom državi ZDA. Vse, kar tamkajšnja centralna banka izda, je popolni dolg (izdana monetarna masa skupaj z interesno obremenitvijo) Washingtona do "lastne – zasebne – centralne banke". Bogati bančniki nadzorujejo državo in mastno služijo. Pred ustanovitvijo banke Federal Reserve se je ameriška oblast neposredno zadolževala pri mednarodnih finančnikih. Prvi, ki se je leta 1863 želel temu upreti z izdajo lastnih, državnih bankovcev, je bil Abraham Lincoln. Izdaja je bila izredno poceni in brez dodatnih bremenitev. Tistega dne je dejal: "Mislil sem, da je izdaja nekaj zelo nevarnega, ampak uspelo nam je in državljani naše republike so dobili največji blagoslov v zgodovini – lastne bankovce za odplačilo lastnega dolga." Dve leti pozneje so ga umorili. Sodobni časi so dali še enega predsednika, ki je želel izdati monetarno maso, ki bi bila le last države: Johna Fitzgeralda Kennedyja. Mladi predsednik ZDA je 4. junija 1963 izdal izvršni sklep 11110. Pet mescev pozneje so ga ubili v Dallasu. Če ne želimo biti pretirano naklonjeni teorijam zarote, lahko verjamemo v "naključja" zgodovine. Bralec si seveda lahko misli, da so ZDA od nas precej oddaljene in da Evropa stoji na precej bolj zdravih nogah, a bo žal hitro razočaran. Če omenimo samo, da so številne centralne banke na stari celini v resnici delniške družbe v lasti zasebnih finančnih institucij (kot primer lahko navedemo italijansko banko Banca Centrale d'Italia), ki bi jih morali nadzorovati, lahko hitro ugotovimo, da je Evropska centralna banka zasebno podjetje, ki je na podlagi mednarodnih pogodb popolnoma neodvisno in uživa imuniteto pred katerimkoli sodnim sistemom. ECB ne pozna nobenega demokratičnega nadzora in uživa jamstvo nedotakljivosti, česar nima nobena država na zemlji. ECB je sistem, ki izdaja monetarno maso ali, bolje rečeno, je monetarni suveren, ki smo mu vsi samodejno podrejeni. Tako centralna banka Federal Reserve kot Evropska centralna banka vodita finančne sisteme brez minimalne demokratične odgovornosti do državljanov, brez minimalne transparentnosti pri odločitvah, prav tako nikomur ne polagata računov za delovanje in sta dejansko osvobojeni kateregakoli bilančnega poročanja ali nadzora, ki je značilen za komercialne banke.

Gospodarska in finančna oblast centralnih bank sta neomejeni. Denar lahko ustvarijo iz nič! V Evropi se moramo v trenutku, ko iščemo izhod iz krize in nove smernice za skupno dobro, zavedati, da je bila ideja o skupni valuti brez politične unije dobronamerna zgolj na začetku, a sčasoma je postala samomorilno orožje. Evro je iz orodja za politično združevanje narodov postal "božja valuta", ki je pridobila lastno moč in življenje. Nadzorujejo jo najmočnejši svetovni finančniki, ki so v zadnjih letih skoraj podvojili špekulativne prihodke. Kot smo že pisali, realno gospodarstvo danes predstavlja le majhen delček v primerjavi s finančnim. Svetovni BDP je leta 2011 dosegel vrednost 62.911 milijard dolarjev, BDP derivatov, torej BDP finančnih nestandardnih špekulativnih pogodb, pa se je istega leta povzpel na 707. 560 milijard dolarjev. Skozi vsa prihodnja leta se je dobiček finančnih bogatašev samo še povečeval in njegova današnja vrednost se dviga nad 800.000 milijardami dolarjev, in to ne glede na krizo, v katero so nas pahnili, oziroma prav zaradi krize, ki jo obvladujejo in zaradi katere nam ponujajo recepte, ki jih naši politiki mirno sprejmejo. Zasebni nadzor nad centralnimi bankami in seveda nad denarjem je najbolje varovana tajnost medijev in politike na svetu.

Države, katerih javni dolg iz dneva v dan raste zaradi napačnih gospodarskih rešitev, ki jih zahtevajo mednarodne finančne ustanove in s tem seveda povečujejo nadzor, so popolnoma nemočne! Če se skušajo upreti, doživijo finančni napad. Obveznice bodo dražje, kar seveda pomeni višji dolg, v evropskem primeru pa bo izsiljen tudi zunanji nadzor t. i. trojke, ki večinsko lahko zagovarja le interes bančnih ustanov in deluje popolnoma zunaj demokratičnega političnega nadzora. Finančni svet vsak dan bolj arogantno zahteva globlje varčevalne ukrepe in razprodajo javnih lastnin zgolj zato, da državam vzame še zadnje vzvode. Državljani tako ne morejo odločati o lastni usodi. Živimo v sistemu, ki je prava industrija dolga. Tisti, ki nadzoruje dolg, pa nadzoruje dolžnika.

Kot je napisal Nobelov nagrajenec za ekonomijo Franco Modigliani: "Ni sprejemljivo, da neka centralna banka, izolirana in brez odgovornosti, lahko še naprej ustvarja brezposelnost, in to ob popolnem molku svetovnih vlad." Evropa prihodnosti, če seveda želi preživeti, mora voditi preobrazbo socialnega in gospodarskega sistema, v katerem svoboden trg ne bo le demagoško kritje za kriminalna dejanja določene finančne elite.