Miklavčič: Današnja razprava je povzetek enoletne razprave

Kot je koncu predstavitve mnenj v DZ dejal minister za zdravje Borut Miklavčič, je današnja razprava povzetek enoletne razprave.

"Ne more se toliko mnenj povzeti v zakon, ki bo za vse dober" "Ne more se toliko različnih mnenj povzeti v en zakon, ki bo za vse dober," je pristavil minister v odstopu. Na mnoge očitke v današnji predstavitvi mnenj, da pri pripravi zakona ni upošteval mnenja civilne javnosti, pa odgovarja, da je vedno prisluhnil vsaki civilni iniciativi in vsakem predlogu, če je bil v skladu s našim pravnim redom.

Napotnikova: Načrtno uničenje javnega zdravstva Razprave se je udeležilo tudi več predstavnikov Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva. Po njihovem mnenju predlog zakona legalizira vse, kar bi bilo treba popraviti in spremeniti v zdravstvu ter s tem omogoča nadaljevanje sedanje zdravstvene politike. Med drugim so kritični do podeljevanja koncesij. Kot menijo, zakon agresivno uveljavlja to usmeritev še naprej. Brez soglasja prebivalstva se skuša zdravstvene domove in bolnišnice spraviti v zasebne roke, so prepričani.

Po mnenju predstavnice gibanja Andreje Napotnik je zmotno prepričanje, da bo podeljevanje koncesij zmanjšalo čakalne dobe. Z večjim številom koncesionarjev se bo več javnih sredstev zlivalo v zasebne žepe, dostopnost pa se bo zmanjševala, je prepričana, pri čemer je izpostavila zobozdravnike koncesionarje in dostopnost do zobozdravstvenih storitev. Kot meni, zakon zasleduje zasebne interese, ne pa javnih, zato predlog zakona označuje za "načrtno uničenje javnega zdravstva".

Rus: Zakon privilegira javne zavode Tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Primož Rus je bil kritičen do podeljevanja koncesij, vendar z drugačnega stališča kot omenjeno gibanje. Pozablja se, da so zasebniki s koncesijo del javnega zdravstva, je opozoril, pri čemer dodaja, da je med zasebniki le peščica takih, ki opravljajo le zasebno zdravstveno storitev. Glede na to, da so koncesionarji del javnega zdravstva, so po njegovih besedah pričakovali, da bodo v predlogu zakona obravnavani enakopravno. Ob tem ocenjuje, da zakon privilegira javne zdravstvene zavode. K mnenju, da zakon neenakopravno obravnava zdravnike zasebnike in tiste, ki delajo v javnem zdravstvenem sistemu, se je pridružil tudi pravni strokovnjak Rajko Pirnat.

Miklavčič: Do zadnjega sem branil obvezno članstvo v ZZS Tako sta Pirnat in Rus delila kritike tudi s tistimi razpravljavci, ki menijo, da ureditev neobveznega članstva v zbornici ni ustrezna. Miklavčič je na to ob koncu predstavitve mnenj odgovoril, da je predlagani zakon kompromis in da je kot minister moral popustiti v več segmentih. Poudaril je, da je do zadnjega branil obvezno članstvo v zdravniški zbornici. "Ko so bili pritiski le premočni, sem popustil," je še dejal Miklavčič. Predlog zakona namreč določa, da je članstvo v zdravniški zbornici prostovoljno, kar je med nekaterimi razpravljavci povzročilo tako nasprotovanja kot odobravanja.

Trontelj: Odprava obveznega članstva bi povzročila protiustavne posledice Akademik in predsednik državne komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj je bil kritičen do določb zakona, ki predvidevajo prostovoljno članstvo v zdravniški zbornici. Glede prostovoljnega članstva v zbornici meni, da bi opustitev obveznega članstva zbornici odvzela vzvode za opravljanje nalog v stroki. Brez ustreznih pooblastil pa po njegovem mnenju ne bi mogla kompetentno opravljati dejavnosti, ki jih ne more nihče drug razen zdravništva samega, to je licenciranja, vodenja registra zdravnikov in zobozdravnikov in vodenja specializacij.

Po njegovem mnenju bo v primeru neobveznega članstva zbornica razpadla na več delov, ki bi skrbele za parcialne cehovske interese in se oddaljile od nenadomestljivih javnih funkcij za zdravstvo in bolnike v celoti, s čimer bi na koncu izgubili predvsem bolniki. Tako se pridružuje izvedenskem mnenju Rajka Pirnata, da bi odprava obveznega članstva v zdravniški zbornici povzročila vrsto daljnosežnih in resnih protiustavnih posledic.

Kalanova: Neobvezno članstvo slaba rešitev za sistem Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan meni, da je neobvezno članstvo v zbornici slaba rešitev za sistem. Ocenjuje, da je to korak nazaj in gre izven okvira evropskega pravnega reda, evropskih usmeritev in izkušenj. Pri zdravniški zbornice ne gre samo za stanovsko organizacijo, ampak bistveno več, poudarja predsednica. Gre za širši interes splošne javnosti in za javna pooblastila, ki jih izvaja zdravniška zbornica in jih izvaja v javnem interesu, je dejala.

Glede določitve, da nadzor nad delom zdravnikov ostaja v rokah zbornice, Živčec Kalanova postavlja retorično vprašanje: "Kdo lahko ocenjuje kakovostno delo zdravnikov, če ne zdravniki sami?" Ob tem poudarja, da ima tudi danes ministrstvo možnost, naročiti zbornici svoje eksterne in ekspertne nadzore, ki jih izvede zbornica. Je pa razočarana, ker ne poteka dobro komunikacija v kombinaciji strokovnih in upravnih nadzorov, ki bi po njenem mnenju prinesli novo dimenzijo v nadzorovanju. "Upravni nadzori so šepavi, to ugotavljamo vsi," je dejala.

Vrhunec: Predlog bi moral iti v parlamentarno razpravo Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Simon Vrhunec pa je predlogu zakona naklonjen. Po njegovem mnenju imamo pri nas mogoče neučinkovit zdravstveni sistem, predlog zakona pa ta sistem bistveno izboljšuje. Zato meni, da bi moral iti predlog zakona v parlamentarno razpravo v približno takšni obliki, v kakršni je sedaj.