Če bi bolj vlagali v požetvene tehnologije, v bolj učinkovito hrambo požetih rastlin, bi v Podsaharski Afriki lahko močno zmanjšali količine izgubljenih živil in privarčevali milijarde dolarjev letno.
V najnovejšem poročilu je Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) s pomočjo podatkov britanskega Inštituta za naravne vire ugotovila, da je v Podsaharski Afriki vsako leto izgubljenih za okoli štiri milijarde dolarjev žitaric.
Vsako leto je izgubljenih 15 odstotkov pridelka
Glede na to, da naj bi se na tem koncu sveta vsako leto pridelalo za 27 milijard dolarjev žitaric, to pomeni, da je vsako leto izgubljenih 15 odstotkov pridelka. S to izgubljeno količino bi bilo mogoče na letni ravni nahraniti vsaj 48 milijonov ljudi, je pojasnila namestnica direktorja FAO Maria Helena Semedo.
Do izgub živil po eni strani prihaja zaradi gnitja, škodljivcev, mikrobov, po drugi strani pa zaradi ekonomskih razlogov, povezanih z oteženim dostopom do trgov, slabo kakovostjo ali okuženostjo hrane, navaja poročilo.
Izgube živil vplivajo na višje cene hrane na trgih
Tovrstne izgube živil nato vplivajo na višje cene hrane na trgih. Obenem poročilo izpostavlja še vprašanje okolja. Pridelava živil, ki jih nato nihče ne konzumira, namreč še vedno zahteva uporabo zemlje, neobnovljivih virov energije, transport.
FAO zato predlaga večje vložke v požetvene tehnologije. Med drugim se je organizacija zavzela za postavitev kontejnerjev za hrambo pridelka.
"Do leta 2050 bo treba razviti učinkovite kmetijske sisteme"
"V skladu s sprejeto odločitvijo, da bo treba za nahranitev devetih milijard ljudi do leta 2050 razviti učinkovite kmetijske sisteme, mora biti ena od osrednjih točk prehranskih strategij preprečevanje izgube pridelanih živil," je poudarila Semedova.
Tudi človekoljubna organizacija Oxfam je ta teden pozvala k izboljšanju svetovnega prehranskega sistema. Kot je opozorila, bo zaradi rasti števila svetovnega prebivalstva in podnebnih sprememb, ki slabo vplivajo na žetve, v naslednjih desetletjih na milijone več lačnih.
Najrevnejši za hrano odštejejo 80 odstotkov prihodkov
Ob tem je napovedala, da bi se cene nekaterih živil s sedanjim prehranskih sistemom do leta 2030 več kot podvojile. To naj bi najbolj prizadelo najrevnejše prebivalce sveta, ki za hrano že zdaj odštejejo 80 odstotkov svojih prihodkov.
1
