Glede na napovedi, da bo zahodne in osrednje dele države zajelo močno deževje, se na teh območjih pojavlja večja verjetnost zemeljskih plazov, je dejal direktor Geološkega zavoda Marko Komac.
Komac ne izključuje možnosti, da bi se lahko zemeljski plazovi pojavljali tudi v drugih delih Slovenije, kjer je v preteklih nekaj tednih prišlo do intenzivnega taljenja snega in so tla precej namočena. Tam je za sprožitev zemeljskih plazov po njegovih besedah potrebno veliko manj padavin kot običajno.
Če opazite spremembe, nemudoma obvestite pristojne organe
Zato naj bodo prebivalci na območjih, kjer so se v preteklosti že pojavljali zemeljski plazovi, pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, ki so zgrajeni na pobočjih ali tik ob njih. "Če opazijo kakršnekoli spremembe tako nad ali pa pod objektom na pobočju, naj nemudoma obvestijo pristojne organe," poudarja Komac. Sami pa naj se, če prihaja do velikih premikov in razpok, umaknejo na varno v kak drug objekt, še svetuje.
Sicer lahko podrobnejša navodila o pravilnem ravnanju v primeru pojavov zemeljskih plazov prebivalci po navedbah direktorja zavoda preberejo na spletnih straneh Geološkega zavoda Slovenije.
Deževje povzročalo težave že v petek
Že v petek so se zaradi deževja ponekod sprožili plazovi. Po podatkih Centra za obveščanje je v Breznem v občini Podvelka manjši zemeljski plaz zasul lokalno cesto, tako da so morali z nje gasilci odstraniti okoli tri kubične metre zemeljskega plazu. Zvečer pa se je nad stanovanjsko hišo v naselju Srečka Kosovela v občini Zagorje ob Savi sprožil zemeljski plaz, ki so ga gasilci na površini okoli 60 kvadratnih metrov pokrili s PVC folijo.
Nekatere reke spet čez bregove
Po podatkih Agencije RS za okolje pa bodo zaradi kombinacije padavin, taljenja snega in velike predhodne namočenosti tal danes in v nedeljo reke naraščale po vsej Sloveniji. V večjem delu države obstaja velika verjetnost razlivanj ob rekah in manjših vodotokih na območjih pogostih poplav. Možna so poplavljanja tudi v povezavi z visoko gladino podzemnih voda.
Ljubljanica in Krka že začeli poplavljati
Poplavlja Ljubljanica na Ljubljanskem barju, prav tako je pričela poplavljati reka Krka na območju pogostih poplav. Pretok Ljubljanice ponovno narašča in znaša v Mostah 200 m3/s. Pretok Krke v Podbočju znaša 221 m3/s in še narašča.
Ponoči se bo naraščanje rek v večjem delu države okrepilo. Opozorilne vrednosti pretokov lahko presežejo manjše reke na širšem območju vzhodne Slovenije, na Notranjskem in Dolenjskem, v slovenski Istri ter v porečjih Kolpe, Reke in Vipave. Zlasti v ravninskem svetu Pomurja in Podravja lahko zaradi kombinacije visoke podzemne vode in povečane vodnatosti vodotokov prihaja do razlivanj na ravninskih območjih. Reka Vipava na vodomerni postaji v Mirnu lahko v nedeljo v jutranjih urah doseže pretok med 200 in 250 m3/s. Poplavljena območja se lahko razširijo.
Ob slovenski obali bo v teh dneh povišano plimovanje morja. Ob večerni plimi med 22. in 1. uro lahko morje doseže 310 centimetrov na mareografski postaji v Kopru in ob tem poplavi nižje dele obale.
3
