ZSSS: Pravna varnost delavcev se slabša

"Inovativnost delodajalcev pri kršitvah pravic zaposlenih iz delovne zakonodaje, kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvah je brezmejna, zaradi česar se v Sloveniji vzpostavljata dve ravni pravne varnosti - tista, ki je zapisana v zakonodaji, in pa tista, ki so je dejansko deležni zaposleni", je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko.

Zorko: Povečuje se število anonimnih prijav delodajalcev Ker se zaposleni iz strahu pred izgubo delovnega mesta bojijo uveljavljati svoje pravice, se po Zorkovih besedah po vseh območnih organizacijah ZSSS veča število anonimnih prijav delodajalcev s strani delavcev in delavk. Po njegovih informacijah jih je bilo od začetka leta že vsaj 100, vendar pa se število dnevno spreminja.

"Delavce in delavke zastopa 19 pooblaščencev" Največ anonimnih prijav se pojavlja v panogah, ki so trenutno v največjih težavah - tekstilni, kovinski in elektropredelovalni ter steklarski industriji in v gradbeništvu, je zatrdil Zorko, ki je pri tem pojasnil, da po območnih organizacijah 19 pooblaščencev ZSSS zastopa delavce in delavke v pravnih sporih z delodajalci.

"Uradno zaposleni delajo 32 ur, dejansko pa 40 ali več" Zorko je omenil kršitve pravil glede delovnega časa oz. kršitve določil iz zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Uradno tako zaposleni delajo 36 ali celo 32 ur, dejansko pa 40 ali več. Norme se niso prav nič zmanjšale, četudi naj bi obseg del zaradi krize upadel, je rekel Zorko in pri tem spomnil na ustvarjanje t. i. bank ur oz. ur na zalogo, česar sicer zakon ne prepoveduje, vendar tudi ne predvideva.

Zorko izpostavil kršitve pravic pred državnimi organi Kot še posebej perečo problematiko je Zorko izpostavil kršitve pravic delavcev pred uradnimi državnimi organi. Tako Zavod RS za zaposlovanje po njegovih trditvah ne priznava pravic delavcev, ki so izgubili delovno mesto, a so obenem zaradi domnevnih kršitev pravic iz delovnega razmerja vložili tožbo proti svojim delodajalcem. ZSSS poleg tega ugotavlja, da se v določenih območnih službah zavoda za zaposlovanje delovnim invalidom v izračun osnove za nadomestilo za primer brezposelnosti ne upošteva nadomestilo za invalidnost, ki so ga ti prejemali. Ti delavci so tako s strani države kaznovani, ker so invalidi in ker so ostali brez zaposlitve, je dejal Zorko.

ZSSS pozorno spremlja potek stečajev ZSSS sicer zaradi povečanega števila prisilnih poravnav in stečajev pozorno spremljajo njihov potek, vlagajo terjatve v imenu delavcev in bdijo nad tem, da stečajni upravitelji terjatve pravilno obračunavajo. Po Zorkovih besedah večjih težav zaenkrat ni, jih pa v zvezi pričakujejo v drugi polovici leta, ko naj bi število stečajev še poskočilo.

"O stanju pravne varnosti priča število tožb" Zorko je pojasnil, da ZSSS pred delovnimi sodišči dobi 85 vseh vloženih tožb, vendar pa bi si v največji sindikalni organizaciji želeli, da bi bilo število vloženih tožb manjše, saj njihovo povečano število odraža slabšo pravno varnost delavcev. Ravno pravna varnost najšibkejših členov, torej delavcev, pa je po Zorkovih besedah glavno merilo uspešnosti pravne države. Pri doseganju tega cilja vidijo ključno vlogo delovnih inšpektorjev, od katerih pričakujejo vestno, hitro in učinkovito delo, ter davčne uprave, ki mora globe od delodajalcev dejansko izterjati.

"Obdobje krize priložnost za spremembo vrednot" Predsednik ZSSS Dušan Semolič je medtem povedal, da so pravne norme zrcalo vrednot družbe, pri čemer je ravno obdobje krize priložnost za spremembo vrednot, ki so do globalne recesije tudi pripeljale, in posledično tudi za spremembo zakonodaje na nekaterih področjih.

Semolič izpostavil spremembe stečajne zakonodaje Med temi je izpostavil stečajne postopke, kjer bi morale nadaljnje spremembe stečajne zakonodaje zagotoviti, da prednostni upniki ne bi bile več finančne ustanove, temveč zaposleni, ureditve zavarovanja za primer brezposelnosti, kjer bi bilo potrebno zaščititi mlade delavce, ki imajo zelo kratko delovno dobo in zato nadomestilo za brezposelne dobivajo le tri mesece ali pa ga sploh ne. Samo Madžarska in Malta imata po njegovih besedah krajše obdobje prejemanja teh nadomestil za tiste s kratko delovno dobo. V ZSSS poleg tega vlado pozivajo, naj zakonodajo spremenijo tako, da bodo delavci nemudoma dobili pomoč iz jamstvenega sklada, če dlje kot en mesec ne prejemajo plač, pa čeprav se stečajni postopek še ni začel.

ZSSS odločno proti stečaju Mure Semolič se je na koncu dotaknil še problematike reševanja Mure, pri čemer je izrazil zadovoljstvo, da se lastniki in država tudi zaradi pritiska sindikatov in javnosti končno pogovarjajo o rešitvah za pomurskega tekstilnega velikana. Država je po njegovem dolžna sodelovati pri reševanju Mure, zagotoviti poleg finančne pomoči tudi sposobno vodstvo ter tako ohraniti čim več delovnih mest. V ZSSS so odločno proti stečaju Mure, saj izkušnje stečajev velikih podjetij iz preteklosti pričajo o tem, da so ti postopki zelo dolgotrajni, delavci pa imajo na koncu od njih zelo malo koristi.