Petra Majdič: Od pekla do nebes

Na turneji Tour de Ski je zaostala le za Finkama Virpi Kuitunen in Aino Kaiso Saarinen. Drugič zapored je osvojila mali kristalni globus za najboljšo šprinterko. Svetovno prvenstvo v Libercu se zaradi bolezni zanjo ni izšlo po načrtih, v zaključku sanjske sezone pa je znova prišla v šampionsko formo in bila dve tekmi pred koncem celo prepričljivo v najboljšem položaju za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala. Prestižno lovoriko ji je pred nosom speljala Poljakinja Justyna Kowalczyk, kljub temu pa je z drugim mestom postavila težko ponovljiv dosežek v slovenskem smučarskem teku.

Gledate z grenkim priokusom na zaključek sezone, glede na to, da ste šele v zadnjih dveh preizkušnjah izgubili boj za veliki kristalni globus s Kowalczykovo? Pravzaprav se je vedelo že pred časom, kako se bo razpletlo. Razpored tekem na "touru" je bil preveč neugoden zame. Najboljše tekme so bile na sporedu na začetku in na njih sem dobro nastopila. Prav tako sem odlično nastopila pred finalom in dobila 30-kilometrsko klasiko v Trondheimu. Na koncu sem se borila do zadnjega vzdihljaja. Uspelo mi je premagati tudi Finki Aino Kaiso Saarinen in Virpi Kuitunen, ki sta bili skoraj do zaključka sezone v igri za končno zmago, tako da sem izjemno vesela tega drugega mesta.

Lahko vi in vaša ekipa že dojamete, kaj ste dosegli? To bo prišlo šele čez čas. Sezona je bila tako tempirana, da vmes niti mojih zmag nismo mogli proslaviti. Šli smo od nebes na začetku sezone, do pekla na svetovnem prvenstvu, pa se nato znova dvignili do nebes ob zaključku sezone. Tik pred koncem smo (po sobotni tekmi, op. p.) še enkrat padli, ko smo izgubili vodstvo v svetovnem pokalu, danes pa smo vsi skupaj spet v nebesih.

Če bi se finalna turneja točkovala tako kot večina tekem svetovnega pokala (razen novoletne turneje), bi bili vi sedaj dobitnica velikega kristalnega globusa. Se zaradi novosti počutite prikrajšani? Malo že v tem trenutku. Sicer pa ne. Če mi ne bi Saarinenova zlomila palice na novoletni turneji, bi tisti Tour de Ski končala še višje. Če ne bi zbolela na svetovnem prvenstvu … Teh če-jev je vedno dovolj. Kaj bi naj naredila? Tožila FIS? Pravila so bila postavljena in so ista za vse. Mi smo vedeli, da nam razpored ni naklonjen, in kaj si lahko obetamo. Vendar kljub temu nisem vrgla puške v koruzo in sem se borila do konca.

Po turneji Tour de Ski ste zaradi priprave na svetovno prvenstvo izpustili posamični tekmi v Kanadi. Justyna Kowalczyk je na tistih dveh preizkušnjah osvojila 180 točk … To je še en če. Takrat smo še verjeli, da bom v Libercu nastopila dobro. In tudi verjetno bi, če ne bi zbolela. Odločili smo se pač za pot in po njej hodili. Zato prav nič ne obžalujem, da nismo šli v Kanado.

Si boste sedaj privoščili dopust? V aprilu imam ogromno obveznosti do sponzorjev, v vojski, poleg tega pa gremo v Vancouver na ogled tekaških prog, na katerih se bodo odvijale olimpijske preizkušnje prihodnje leto. Potem si bom privoščila nekaj prostih dni, a že kmalu bom spet trenirala. Naslednja sezona je namreč olimpijska in v njej želim biti maksimalno pripravljena.

Lahko nekaj besed spregovorite o vaši ekipi? Imela sem nenormalno srečo, da mi je življenje pripeljalo na pot trenerja Ivana Hudača (z njim sodeluje tri sezone, op. p.), ki je dvignil mojo kariero na višjo raven. V tistem obdobju sem potrebovala nekoga, ki bi me razumel kot človeka in Ivan to zna. Hkrati je neverjeten strokovnjak na področju smučarskega teka. Takrat niti nisem vedela, kako dober je. Poleg tega sem imela srečo tudi z ekipo za servis smuči. Gianluca Marcolini (glavni serviser, op. p.) je že delal s Stefanio Belmondo in Johannom Mühleggom, dobitnikoma velikega kristalnega globusa. Naša ekipa je miniaturna, a delamo čudeže.

Znova se je pokazalo, da ste najšibkejši na daljših preizkušnjah prostega sloga. Imate višje cilje tudi v teh disciplinah? V prostem slogu smo že in bomo še napredovali. Vendar te discipline trpijo tudi zaradi tega, ker smo se odločili, da bomo dali poudarek šprintu. Oboje je zelo težko.