TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
1. 8. 2010,
11.23

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Nedelja, 1. 8. 2010, 11.23

8 let

Kanjon Kokre - skrita naravna znamenitost Kranja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Na Zavodu za turizem Kranj so pripravili novo zloženko o kanjonu Kokre, ob slovenskem je zdaj dostopna še v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku.

Tako kot pri ureditvi sprehajalnih poti so tudi pri zloženkah sodelovali s kranjsko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Pred leti uredili sprehajalne poti Posebnost Kokre je namreč kanjon, ki ga je reka vrezala na koncu ledenih dob v sprijete prodne naplavine. Nad 30 metrov globokim kanjonom leži staro mestno jedro Kranja, ki je bilo skupaj s kanjonom leta 1983 z odlokom zavarovano kot naravna znamenitost. Kanjon je dolga leta sameval, pred leti pa so v njem uredili sprehajalne poti.

Krožno sprehajalno pešpot sta skupaj uredila Mestna občina Kranj in območna enota Zavoda RS za varstvo narave, na približno dveh kilometrih poti pa obiskovalci lahko spoznajo geološke posebnosti, pestrost življenja v reki in ob njej, naravne procese in človekovo dejavnost.

V reki živijo potočna postrv, lipan, klen in tujerodna šarenka, ob reki pa je življenjski prostor za številne ptiče. Na prodnikih gnezdita mali martinec in mali deževnik, vzdolž reke pa je moč opaziti tudi vodomca, povodnega kosa, belo in sivo pastirico ter mlakarico in velikega žagarja, so zapisali v zloženki.

V tiskovini izvemo, da so svoj pečat ob reki pustili tudi ljudje. Do prve polovice 20. stoletja so ob Kokri stali štirje mlini (sprehajalna pot vodi do Jurjevega mlina v Pečeh), v Dolu pa je vse do konca prve svetovne vojne delovalo javno mestno kopališče, na katerega pa danes spominjajo le še ostanki temeljev kabin in stopnišča na bregu Kokre.

Ne spreglejte