Joaquin Phoenix: na koncu je svojo brado sovražil

Pred dobrimi tremi leti je igralec razburil svoje oboževalce z nepričakovanimi izpadi – izkazalo se je, da gre le za igro, veliki "nateg" na poti do filma Še vedno sem tu.

Konec leta 2008 je takrat štiriintridesetletni igralec Joaquin Phoenix svojim oboževalcem nepričakovano razkril, da namerava končati svojo filmsko kariero in da bo raje ubral novo pot – hip hop. Brez pomislekov se je začel ukvarjati z glasbo, da bi jo lahko predstavil vzporedno s svojim zadnjim filmom Ljubimki, januarja 2009 pa je obiskal oddajo Late Show with David Letterman. Na novo bradati, boemsko oblečeni Phoenix je gledalcem predstavil svoj novoodkriti "talent" – nemalo ljudi se je spraševalo, ali je nova Phoenixova podoba prevara. Sam je tovrstne opazke vzel kot žalitve. "Se je treba moji glasbeni karieri posmehovati?" je denimo dejal.

S svojim videzom, nenadzorovanimi izpadi in novo izbiro življenjske poti se je "nekdanji" igralec začel uvrščati med propadle zvezde, ki zaradi krize uničujejo kariero, v kateri so bili nekdaj odlični. Vse skupaj je šlo tako daleč, da je postal celo tarča posmehovanja Bena Stillerja, ki si ga je privoščil na podelitvi oskarjev. Hkrati se je še vedno nemalokdo spraševal, kaj v resnici stoji za takšnim obnašanjem.

"Nateg" igralčeve kariere Leta 2010 je postalo jasno – režiser Casey Affleck je javno priznal, da je bil razlog za igralčevo vedenje njegov prihajajoči film Še vedno sem tu, Phoenix pa se je obrit, lepo oblečen in popolnoma trezen vrnil k Lettermanu, da bi ta film tudi predstavil.

"Raziskovala sva zvezdništvo ter odnos med zvezdniki, mediji in potrošniki," je veliki "nateg" komentiral Phoenix, Affleck pa je pohvalil igralčevo igro, ki je v soju medijskih luči trajala kar dve leti. "Neverjetna uprizoritev, to je vloga njegovega življenja," je dejal in dodal, da je igralec za to, da bi igral v mokumentracu v slogu novinarskega sloga Hunterja S. Thompsona, s svojim vedenjem tvegal celo svojo kariero.

Celotna potegavščina se je zgodila le nekaj let za tem, ko si je Joaquin Phoenix za upodobitev Johnnyja Casha v biografskem filmu Hoja po robu prislužil nominacijo za oskarja. Ravno zato je bilo oboževalcem toliko težje razumeti, kaj se v igralčevi glavi dogaja. Nekateri od njih so razloge iskali celo v njegovi nenavadni preteklosti.

Leaf Phoenix? Phoenix je odraščal v precej svobodomiselni družini s petimi otroki – mama in oče sta bila nekaj časa del verskega kulta, ves čas pa sta s svojim podmladkom potovala in odkrivala skrite kotičke nove celine. Da bi služili denar, so otroci nastopali kot ulični umetniki, mali Joaquin pa je sam sebe preimenoval v Leaf (list) – želel si je namreč imena, ki bi tako kot imena njegovih bratov in sester predstavljala naravo. Ti so se imenovali Rain, Summer in River. Tudi River je v osemdesetih postal igralec, danes še posebej znan po filmu Moj mali Idaho, leta 1993 pa je zaradi prevelike količine drog umrl. Sestra Summer se je leta 2006 poročila s Caseyjem Affleckom.

V kraljestvu zanemarjenosti "To, da si videti nemarno, je enako, kot da bi podpisal svojo obsodbo na smrt," je v enem od intervjujev povedal Joaquin Phoenix, potem ko je že postalo jasno, da je bilo njegovo "obdobje poraščenosti" le velika prevara. "Casey in jaz sva želela posneti nekaj drugačnega, edinstveno komedijo. Sprva sva hotela začeti precej bolj minimalistično, kot se je na koncu izkazalo. Jaz naj bi samo razglasil, da sem končal svojo kariero – to je precej smešno, saj igralci za svoj poklic niso nikoli prestari. Kar naenkrat je potem vse skupaj preraslo v to, kar ste lahko videli."

Tako, kot je bila prevara celotna igralčeva podoba v javnosti, je tudi film Še vedno sem tu nastajal precej bolj načrtovano, kot je sprva mislila javnost. Ni šlo namreč za snemanje dokumentarnega filma o novi igralčevi karieri, temveč skrbno načrtovan film zvrsti mokumentarec. "Večji del filma je bil napisan," je razkril igralec. "Kljub temu pa je nastajal sproti. Nevede so pri njem sodelovali tudi mediji. Je pa vse zaigrano, ni dokumentarec. Hkrati tudi ni komedija, kot je denimo Brüno. Je nekonvencionalen film z nenavadnim ozadjem. Njegovo snemanje ni bilo šala."

Kot pravi igralec, mu je veliko živcev požrl tudi njegov videz. "Medtem ko sem se v 'potepuških' oblačilih sprva počutil super, sem na koncu sovražil svojo razraščeno pričesko. Moral sem se precej zadrževati, da si nisem pobril tako brade kot las."

Dodaja, da s tem filmom pravzaprav ni naredil nič posebnega. Po njegovem mnenju namreč vsi igralci v javnosti igrajo – igrajo sebe oziroma javno različico sebe. On je to naredil drugače le v tem, da se je odpravil dlje od drugih in s tem prestopil meje, znotraj katerih je tisto, kar je za ljudi sprejemljivo.

Spodaj si lahko ogledate slavni igralčev obisk pri Davidu Lettermanu.