Janša in Rasmussen: Hitrost približevanja EU odvisna od Srbije

EU bo spoštovala izide volitev v Srbiji in bo vztrajala pri pozitivnih signalih Beogradu. Toda kako hitro bo njeno približevanje uniji, je odvisno tudi od Srbije same, in glede na različna programa obeh predsedniških kandidatov bodo izidi volitev verjetno vplivali na hitrost te poti, je dejal predsedujoči EU Janša. Na strani Srbov je, koga bodo izvolili za novega predsednika. Podpis političnega sporazuma, ki ga je EU ponudila Srbiji, je dodaten dokaz, da jo vidi v okviru evropske družine. Vendar pa to ne pomeni, da Srbiji ni treba izpolniti določenih pogojev, je na vprašanje, kakšno bo ravnanje EU, če bo v drugem krogu predsedniških volitev v Srbiji slavil radikalec Tomislav Nikolić, odgovoril Janša.

"Na volitvah bodo Srbi odločali o hitrosti približevanja"

Janša bo ocenil, da bodo glede na vsebino programov obeh predsedniških kandidatov srbski volivci 3. februarja "odločali tudi o tem, kako hitro bo približevanje Srbije EU".

Tudi Rasmussen je v odgovoru na omenjeno novinarsko vprašanje odgovoril, da bo EU spoštovala izid demokratičnih volitev v Srbiji in bo ne glede na zmagovalca vztrajala pri pozitivnih političnih signalih. Nadaljnji napredek v približevanju pa bo odvisen od političnega razvoja v Srbiji, se je strinjal z Janšo.

"Sodelovanje s Haagom ne bi smelo izključevati pozitivnih korakov"

Kot je še dodal, pogoj popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem po njegovem mnenju "ne bi smel izključevati pozitivnih korakov tukaj in zdaj, da jasno pokažemo svojo voljo za izboljšanje odnosov med Srbijo in EU, nato pa je predvsem na strani Srbije, da zagotovi nadaljnji napredek v teh odnosih".

"Enostranske poteze lahko destabilizirajo situacijo"

Na vprašanje glede morebitne razglasitve neodvisnosti Kosova že v tednu po drugem krogu volitev v Srbiji je Janša odgovoril, da je EU izhodišča glede reševanja tega vprašanja sprejela na decembrskem Evropskem svetu ter da je del tega političnega okvira "pričakovanje, da se na Kosovu ne bo dogajalo nič enostranskega". Kot je posvaril, lahko namreč nedogovorjene enostranske poteze zgolj destabilizirajo situacijo.

Rasmussen je ob tem izrazil predvsem upanje, da bo unija odločitev o namestitvi svoje misije na Kosovu sprejela čim prej, in ocenil, bi se lahko to zgodilo že v začetku februarja. Podprl je tudi približevanje Hrvaške uniji.

"Danska je naš zgled"

Sicer sta janša in Razmussen v pogovorih pozornost posvetila tudi možnostim za krepitev dvostranskega sodelovanja, prioritetnim evropskim temam in podnebno-energetskim vprašanjem.

Kot je poudaril Janša, je Danska za Slovenijo zgled dobrih praks na različnih področjih, pri tem pa je še posebej izpostavil njeno delovno zakonodajo - po njej se je Slovenija zgledovala pri sprejemanju zakona o delovnih razmerjih - in pa varovanje okolja, še posebej kar se tiče visokega deleža obnovljivih virov energije v nacionalni energetski bilanci.

"EU naj prevzame vodilno vlogo pri nasledniku Kjotskega protokola"

Premiera sta sicer soglasno pozdravila podnebno-energetski paket, ki ga je pred tednom dni predstavila Evropska komisija, in izpostavila, da si bosta njuni državi skupaj prizadevali za uresničitev ambicioznih ciljev, ki so v njem zastavljeni.

Rasmussen je tudi izrazil željo, da prevzame EU vodilno vlogo pri doseganju globalnega dogovora, ki bo po letu 2012 nasledil Kjotski protokol. Kot je spomnil, bo prav Koebenhavn prihodnje leto gostitelj konference ZN, na kateri naj bi ta sporazum skovali.

Danci bodo glasovali o odpravi izjem

Glede treh izjem, ki jih v okviru EU uživa Danska - na področju obrambe, pravosodja in notranjih zadev ter prevzema skupne valute, je Rasmussen povedal, da si je njegova vlada ob imenovanju novembra lani zastavila cilj, da v času svojega mandata razpiše referendum o njihovi odpravi. Ob tem je izrazil prepričanje, da te izjeme Danski ne koristijo, in zatrdil, da je njegov politični cilj, da te izjeme odpravi in vrne Dansko v središče evropskega sodelovanja.

Srečanje s Türkom in Cukjatijem

Rasmussen se je sicer danes zjutraj srečal tudi s predsednikom republike Danilom Türkom in predsednikom DZ Francetom Cukjatijem. S Türkom sta pozitivno ocenila sodelovanje obeh držav v evropskih in drugih mednarodnih zadevah, posebno pozornost pa sta namenila aktualnim vprašanjem JV Evrope in evropske perspektive držav regije. V pogovoru s Cukjatijem je danski premier poudaril, da ceni delo parlamentarcev, saj je bil tudi sam vrsto let poslanec, in izrazil prepričanje, da je odigral državni zbor pomembno vlogo v procesu razvoja Slovenije in pri napredku, ki ga je Slovenija dosegla, so sporočili iz kabineta predsednika DZ.

Sloveniji je tudi čestital za hiter proces ratifikacije Lizbonske pogodbe. . Kot je dejal, je ta pogodba zelo pomemben dokument za nacionalne parlamente, saj krepi njihovo vlogo v procesih EU. Cukjati se je strinjal in dodal, da je to izredno pomembno, saj predstavljajo nacionalni parlamenti skupaj z Evropskim parlamentom parlamentarno demokracijo unije.