Z repetitorjem in/ali vtičnico pride brezžični signal tudi do najbolj skritega kotička stanovanja ali hiše

Ko si niti z najboljšim položajem usmerjevalnika in skrbno izbranim kanalom brezžičnega omrežja ne moremo več pomagati do boljšega signala Wi-Fi, pridejo na pomoč ojačevalniki in prenosniki signala – tudi prek električnega omrežja.

Pet črtic moči signala omrežja ni več razvada, ampak običajno pričakovanje in celo vsakdanja potreba. Kako to doseči v vsakem kotičku bivalnega prostora, če signal ni dovolj dober in ne seže dovolj daleč?
Pet črtic moči signala omrežja ni več razvada, ampak običajno pričakovanje in celo vsakdanja potreba. Kako to doseči v vsakem kotičku bivalnega prostora, če signal ni dovolj dober in ne seže dovolj daleč? Foto: Srdjan Cvjetović

Vedno več uporabnikov, tako v večstanovanjskih stavbah kot v hišah, se ubada s težavo, kako prek brezžičnega omrežja pripeljati signal svojega domačega omrežja v vsak kotiček bivalnega prostora, kjer jim pride prav za priključitev svojih (predvsem mobilnih) naprav v internet.

Vsak bivalni prostor je svoja enačba z mnogo spremenljivkami

Na kakovost signala brezžičnega omrežja vplivajo številni dejavniki. Tako veliko jih je, da njihovega učinka ni preprosto izračunati ali napovedati. Vsak bivalni prostor je posebnost svoje vrste, začne se že z razporeditvijo prostorov, debelino sten in uporabljenimi materiali, nadaljuje pa z bližino morebitnih motilcev, od drugih brezžičnih omrežij do mikrovalovnih pečic, hladilnikov, naprav s povezavama DECT in Bluetooth ...

Že v nekajnadstropni večstanovanjski stavbi je veliko brezžičnih omrežij, zato je prekrivanje na posameznih kanalih neizogibno. Že v nekajnadstropni večstanovanjski stavbi je veliko brezžičnih omrežij, zato je prekrivanje na posameznih kanalih neizogibno. Foto: Srdjan Cvjetović

Splošnih smernic za boljši signal tako ni mogoče kvantificirati, a te vendarle obstajajo, njihov učinek pa se preprosto ugotovi z večkratnimi poskusi in merjenjem moči signala in prepustnosti povezave (tudi pri tem pomagajo programi, ki jih omenjamo v naslednjem odstavku).

Brezžično omrežje bo boljše, če usmerjevalnika ne skrivate

Zelo veliko lahko naredite že s skrbno izbiro lege osnovnega usmerjevalnika, ki oddaja signal brezžičnega omrežja. Zaželeno ga je postaviti čim bolj v središču prostorov, kjer želimo imeti brezžični dostop, ni ga dobro zapirati v omare ali skrivati za stenami.

Nanj ne polagajte drugih stvari, zavedajte se, da kovinski predmeti, predmeti, polni vode (na primer akvariji) in stekla, ki varujejo pred toploto, močno ošibijo signal brezžičnega omrežja. Vogal sobe, bližina radiatorja ali brezžičnih zvočnikov in hrbtna stran kavča so še nekatere slabe rešitve, če pa ste se odločili za postavitev na polici, izberite čim višjo.

Morda se sliši samoumevno, ampak poskrbite tudi, da je ime vašega brezžičnega omrežja edinstveno in da ga torej ne uporablja nobeno drugo brezžično omrežje v bližini. Zagotovo je dobra ideja tudi sprotno posodabljanje programske opreme vseh omrežnih komponent (za usmerjevalnik to praviloma poskrbi vaš internetni ponudnik).

Zaplujte na najboljši in najmanj zaseden kanal!

V frekvenčnem območju 2,4 gigaherca je v mnogo domovih in pisarnah pogosto težko najti manj zaseden kanal. Tak zemljevid na pametnem telefonu pokaže aplikacija FRITZ!WLAN. V frekvenčnem območju 2,4 gigaherca je v mnogo domovih in pisarnah pogosto težko najti manj zaseden kanal. Tak zemljevid na pametnem telefonu pokaže aplikacija FRITZ!WLAN. Foto: Srdjan Cvjetović Zlasti v večstanovanjskih stavbah je na majhnem prostoru zbranih veliko brezžičnih omrežij, zato je skoraj neizogibno njihovo podvajanje na istem kanalu, kar ne vpliva blagodejno na pričakovani domet vašega omrežja in kakovost povezave.

Praviloma je usmerjevalniku dovolj dobro zaupati, da sam poišče najboljši (torej najmanj zaseden) kanal, a če z rezultati nismo zadovoljni, lahko stanje v omrežju popravimo sami – tudi prek mobilnega telefona, za katere je na voljo lepo število različnih – tudi brezplačnih – programov, ki lepo pokažejo zasedenost kanalov.

Za operacijski sistem Android sta to med drugimi NetX ali FRITZ!App WLAN – zadnjega sicer izdeluje nemški proizvajalec omrežne infrastrukture AVM, katerega repetitorje smo preizkusili za ta test, a skoraj vse pomembne podatke o omrežju zagotavlja tudi z opremo drugih proizvajalcev.

V vmesnikih teh programov se lahko prepričamo, da je v frekvenčnem območju 5 gigahercev skoraj vedno veliko manj gneče kot v frekvenčnem območju 2,4 gigaherca, zato se, če je le mogoče (in če vam smiselnost te poteze potrdijo meritve), poskusite povezati v višjem frekvenčnem območju.

Po zraku ali električni napeljavi?

Ne nazadnje niso niti vsi usmerjevalniki enako dobri. Malo si sicer lahko pomagate, če to usmerjevalnik omogoča, z nastavljanjem jakosti oddajanja signala brezžičnega omrežja, a si je v mnogo primerih vendarle bolje omisliti repetitor – enako, kot če vsi do zdaj omenjeni postopki ne ustvarijo pričakovanega učinka za zanesljivost delovanja brezžičnega omrežja.

Doseg brezžičnega signala smo na našem preizkusu povečali na dva načina. Prvi je bil prek običajnega repetitorja, drugi pa prek električne napeljave. Prvi ujame obstoječi brezžični signal in ga preprosto začne tudi sam oddajati kot brezžični most, drugi pa posreduje omrežni signal prek električne napeljave do druge sorodne naprave na drugi oddaljeni vtičnici, od koder je potem omrežje mogoče, odvisno od izvedbe naprave, voditi ali prek omrežnega kabla ali prek dostopne točke Wi-Fi.

FRITZ!WLAN Repeater 1750E: gigabitno po zraku

Ugasnjena spodnja lučka pomeni, da je izhod za kabel na spodnji strani repetitorja FRITZ!WLAN Repeater 1750E še vedno nezaseden, pet simbolnih črtic pa zadovoljiv sprejem brezžičnega signala, ki ga potem okrepi kot WLAN-most. Ugasnjena spodnja lučka pomeni, da je izhod za kabel na spodnji strani repetitorja FRITZ!WLAN Repeater 1750E še vedno nezaseden, pet simbolnih črtic pa zadovoljiv sprejem brezžičnega signala, ki ga potem okrepi kot WLAN-most. Foto: Srdjan Cvjetović Najpomembnejši lastnosti pri izbiri repetitorja sta hitrost dostopne točke in podpora frekvenčnim območjem. FRITZ!WLAN Repeater 1750E je eden od najvišjih modelov v ponudbi nemškega proizvajalca AVM (v svoji domovini ima nadpolovični tržni delež na trgu usmerjevalnikov), saj deluje tako v frekvenčnem območju 2,4 gigaherca kot tudi pet gigahercev.

Podpora za petgigaherčno frekvenčno območje ni pomembna le zaradi manjše zasedenosti, temveč tudi zaradi višjih hitrosti prenosa, ki jih ta omogoča. Repetitor 1750E obljublja hitrost dostopne točke do 1.300 megabitov v sekundi v frekvenčnem območju pet gigahercev, kar je ena od najvišjih trenutno dostopnih na trgu za tovrstne naprave, in 450 megabitov v sekundi v starem 2,4-gigaherčnem frekvenčnem območju. Dodatno ima še izhod za navaden omrežni kabel, kar pomeni, da je nanj mogoče priključiti tudi kakšno napravo, ki brezžičnega omrežja ne podpira.

Hitrost prenosa si seveda delijo vse naprave, ki so nanj priključene, a ob intenzivnem pretoku podatkov na več priključenih naprav ni bilo nobenih težav.

Repetitor FRITZ!WLAN Repater 1750E podpira tako frekvenčno območje 2,4 gigaherca kakor tudi (hitrejše in manj zasedeno) frekvenčno območje pet gigahercev. Repetitor FRITZ!WLAN Repater 1750E podpira tako frekvenčno območje 2,4 gigaherca kakor tudi (hitrejše in manj zasedeno) frekvenčno območje pet gigahercev. Foto: Srdjan Cvjetović

Po vklopu, ki je dobesedno priklop na vtičnico, je čez približno pol minute naprava pripravljena. Prvotno namestitev je mogoče opraviti na tri načine, najpreprostejši je prek tipke WPS, če to podpira tudi usmerjevalnik. Ena možnost je tudi prek repetitorjevega spletnega vmesnika, ko se nanj povežemo lokalno, po manj kot minuti mu dopovemo, s katerimi brezžičnimi omrežji naj deluje. Nastavitve ostanejo shranjene tudi po izklopu iz električnega omrežja, zato do ponovne nastavitve po vklopu 1750E začne delovati že po nekaj sekundah.

Repetitorji svoje temeljno delovanje zagotavljajo z usmerjevalniki vseh proizvajalcev, čeprav bo seveda vsak proizvajalec najraje videl, da je vsa oprema prav njegova, češ da potem najbolje delujejo prav vse napredne funkcije (ki jih večina uporabnikov najbrž ne bo niti opazila, a so za zahtevnejše lahko zanimive).

Spremljanje omrežnega prometa na repetitorju in okrog njega v spletnem vmesniku. Spremljanje omrežnega prometa na repetitorju in okrog njega v spletnem vmesniku. Foto: Srdjan Cvjetović

Svetlobni petvrstični indikator na sprednji strani repetitorja razkriva moč signala, ki ga je naprava brez težav posredovala na vse konce velikega pisarniškega prostora. Ta indikator pride zelo prav tudi, ko ugotavljamo, katera vtičnica je najprimernejša za njegovo postavitev. Prijazen je tudi uporabniški vmesnik, ki omogoča pregled in spremembo nastavitev ter vpogled v stanje in delovanje.

FRITZ!Powerline 1000E: računalniško omrežje brez dodatnih kablov in brez gradbenikov

Adapter FRITZ!Powerline 1240E s podporo tudi za brezžična omrežja (levo) in adapter FRITZ! Powerline 1000E (desno). Hrbtna stran je pri obeh skoraj enaka (na sliki v sredini 1000E). Adapter FRITZ!Powerline 1240E s podporo tudi za brezžična omrežja (levo) in adapter FRITZ! Powerline 1000E (desno). Hrbtna stran je pri obeh skoraj enaka (na sliki v sredini 1000E). Foto: Srdjan Cvjetović Ko pa po zraku signal ne pride dovolj daleč (ali ni dovolj dober), je najboljša rešitev postaviti še eno dostopno točko na drugem koncu stanovanja ali hiše. Toda kako to doseči, če kabelsko računalniško omrežje ni razvejano po vsem bivalnem prostoru?

Razkopavanje sten gotovo ni privlačna možnost, prav tako vsem ni všeč gledanje kablov na tleh ali po steni. A imamo v vseh bivalnih prostorih omrežje, ki sega povsod: električno. Zdaj pa imamo tudi že izpopolnjeno tehnologijo, ki po električni napeljavi zna posredovati tudi računalniško omrežje.

Za prvo vzpostavitev omrežja prek električne napeljave potrebujemo dve napravi. Pri sistemu Powerline jih je potem teoretično mogoče povezati do skupaj 16, a jih je v praksi smiselno približno do osem. Prva naprava 1000E se poveže z usmerjevalnikom oziroma neko drugo točko v ožičenem omrežju in vtičnico, druga identična naprava pa z neko oddaljeno vtičnico. Na vhodu računalniškega kabla na drugi napravi 1000E se potem prek kabla nadaljuje omrežje.

Ne potrebujete gigabitnih hitrosti? Vklopite zeleni način, ki ob hitrosti 100 megabitov v sekundi zagotavlja prihranek energije. Ne potrebujete gigabitnih hitrosti? Vklopite zeleni način, ki ob hitrosti 100 megabitov v sekundi zagotavlja prihranek energije. Foto: Srdjan Cvjetović

Prva povezava je skoraj enaka kot pri repetitorju 1750E, čeprav gre za povsem drugačni tehnologiji: s tipko WPS ali prek spletnega vmesnika adapterja Poweline bo najhitreje. Tudi za adapterje Powerline je na voljo nadzorni vmesnik, kjer je, tako kot pri preostalih napravah FRITZ!, med drugim mogoča tudi programska nadgradnja.

FRITZ!Powerline 1000E teoretično podpira prenosne hitrosti do 1.200 megabitov v sekundi, kar je skoraj 2,5-krat več kot prejšnjem standardu (in veliko več, kot imamo dostopne hitrosti do zunanjega interneta, a je ta hitrost pomembna za pretok znotraj omrežja). Na našem preizkusu smo brez težav dosegli hitrosti do 850 megabitov v sekundi. Zagotovljeni so najvišji varnostni standardi za varen prenos podatkov, kot so 128-bitna enkripcija AES, podpora za standard IPv6 in združljivost navzdol z vsemi predhodnimi adapterji Powerline, ki delujejo z bistveno nižjimi hitrostmi prenosa.

V omrežje Powerline je mogoče povezati do 16 adapterjev. Tako 1000E kot 1240E imata izhod za kabel (LAN), 1240E pa tudi brezžično dostopno točko (WLAN). V omrežje Powerline je mogoče povezati do 16 adapterjev. Tako 1000E kot 1240E imata izhod za kabel (LAN), 1240E pa tudi brezžično dostopno točko (WLAN). Foto: Srdjan Cvjetović

Za najvišje hitrosti je še vedno najboljša kakovostna kabelska povezava (optičnih vlaken vsaj za zdaj po domu še ne bomo vlekli), a je prenos prek električnega omrežja, zlasti s takšnim zmogljivim in hitrim sistemom, kot je ta v tem preizkusu, več kot zgolj dobrodošla in sprejemljiva alternativa.

Edino, kar modelu 1000E morda manjka, je, da bi imel tudi sam vtičnico – ker je vtičnic vedno premalo, je dobrodošla možnost, da priklop naprave Powerline ne bi pomenil ene vtičnice. Če jih imamo dovolj, te težave ni.

Adapter Powerline je načeloma mogoče priključiti tudi na razdelilnike, a proizvajalec priporoča neposreden vklop na vtičnico. Prav tako je močno zaželeno, da sta obe sodelujoči vtičnici na isti varovalki. Nova tehnologija MIMO sicer omogoča uporabo dveh vzporednih tokov v električni napeljavi, zato so hitrosti omrežja dvakrat višje kot pri prejšnjih tovrstnih napravah.

FRITZ!Powerline 1240E: nadgradnja z brezžično dostopno točko

Napredne tehnologije prenosa računalniškega omrežja prek električne napeljave v najnovejših adapterjih Powerline, kot je 1240E, ki ima tudi svojo brezžično dostopno točko, omogočajo hitrosti do 1.200 megabitov v sekundi, od tega za brezžično omrežje v frekvenčnem območju 2,4 gigaherca do 300 megabitov v sekundi. Napredne tehnologije prenosa računalniškega omrežja prek električne napeljave v najnovejših adapterjih Powerline, kot je 1240E, ki ima tudi svojo brezžično dostopno točko, omogočajo hitrosti do 1.200 megabitov v sekundi, od tega za brezžično omrežje v frekvenčnem območju 2,4 gigaherca do 300 megabitov v sekundi. Foto: Srdjan Cvjetović Z adapterjem 1240E dobi računalniško-električno omrežje tudi možnost brezžičnega dostopa. V omrežja ga se postavi namesto ene od enot 1000E ali dodatno, saj vse omrežje Powerline lahko vsebuje do 16 adapterjev.

Hitrost brezžičnega prenosa prek omrežja Powerline in adapterja 1240E je 300 megabitov v sekundi v frekvenčnem območju 2,4 gigaherca, na izhodu za kabel pa je, podobno kot pri 1000E, še vedno 1200 megabitov v sekundi.

Adapter 1240E je mogoče postaviti kot samostojno brezžično dostopno točko, kar pomeni, da bo imel svoje samostojno ime in dostopne podatke, ali pa mu, podobno kot pri repetitorju 1750E, prek tehnologije mostu dodeliti enako ime z uporabo enakih podatkov za dostop kot pri osnovnem usmerjevalniku. V zadnjem primeru uporabniku niti ni treba vedeti, ali je priključen neposredno na brezžično točko usmerjevalnika ali na tisto od (oddaljenega) adapterja 1240.

Katerega izbrati?

Repetitor FRITZ!WLAN Repeater 1750E bo prava izbira za krepitev brezžičnega signala (Wi-Fi) v vseh primerih, ko razdalja še omogoča, da prejme brezžični signal od osnovnega usmerjevalnika. Repetitor FRITZ!WLAN Repeater 1750E bo prava izbira za krepitev brezžičnega signala (Wi-Fi) v vseh primerih, ko razdalja še omogoča, da prejme brezžični signal od osnovnega usmerjevalnika. Foto: AVM

Če običajni repetitor izpolni pričakovanja, priporočamo tega. Dovolj je ena sama naprava 1750E in cenejši je (v Nemčiji stane od 75 do 80 evrov), pa še podpira frekvenčno območje pet gigahercev, ki ga 1240E ne.

Prenos prek električnega omrežja zahteva dve napravi, eno na oddajni in eno na sprejemni strani, kar podraži nakup (par naprav 1000E v Nemčiji stane okrog 85 evrov, ena sama pa okrog 55 evrov, adapter 1240E nas stane okrog 73 evrov, v kompletu z eno napravo 1000E pa 125 evrov), a zato omogoča prenos na večje razdalje, tudi med nadstropji, brez kakršnegakoli gradbenega posega ali raztegnjenih kablov.

Toda pozor: kam bo računalniško omrežje pripotovalo in kam ne, je odvisno od topologije in kakovosti same električne napeljave. V običajnih okoliščinah več sto metrov poti po "štromu" ne pomeni nobenih težav, zato bo kombinacija enote 1000E in 1240E idealna za nadgradnjo omrežja v primerih, ko običajen repetitor ne bi več ujel signala iz osnovnega usmerjevalnika.

Adapterji Powerline bodo prava izbira, ko gre za nadgradnjo omrežja (brez dodatnih kablov in gradbenih posegov) na večje razdalje v bivalnem prostoru, kjer repetitor, kot je FRITZ!WLAN Repeater 1750E, ne bi več ujel signala. Adapterji Powerline bodo prava izbira, ko gre za nadgradnjo omrežja (brez dodatnih kablov in gradbenih posegov) na večje razdalje v bivalnem prostoru, kjer repetitor, kot je FRITZ!WLAN Repeater 1750E, ne bi več ujel signala. Foto: Srdjan Cvjetović

Še nekaj, kar je treba vedeti: repetitor 1750E je v Nemčiji na voljo v dveh izvedbah: osnovna ima spletni vmesnik samo v nemščini, mednarodna pa podpira še pet jezikov in je malce dražja. Pri adapterjih Powerline te razlike ni.

V obeh primerih pa je v povezavi z usmerjevalniki FRITZ!, ti so na voljo tudi pri Telekomu Slovenije, mogoče vse naprave FRITZ! v domačem (ali službenem) omrežju upravljati prek spletnega vmesnika, z ustrezno programsko podporo (za operacijski sistem Android je to program MyFRITZ!App) tudi prek mobilnega telefona. Oboje lahko tudi iz najbolj oddaljenega dela sveta, če tam le imajo internetno povezavo.

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano