Zgodovinska evropska misija na Mars za zdaj le napol uspešna

TGO in Schiaparelli med približevanjem Marsu (simbolična slika umetnika evropske vesoljske agencije). Foto: ESA

​ExoMars je skupni projekt evropske vesoljske agencija ESA in ruske vesoljske agencije RFSA. Sestavljen je iz dveh misij, ena poteka pravkar, druga se začne leta 2020. Prvi del misije je današnji preizkusni pristanek na Marsu in zasidranje raziskovalnega plovila v Marsovo orbito. 

Dva osrednja prve misije projekta ExoMars:

- Raziskovalno plovilo ExoMars Trace Gas Orbiter (TGO) bo krožilo okrog Marsa in analiziralo sestavo njegove redke atmosfere ter iskalo morebitne vire metana na površini planeta. Delovalo bo tudi kot komunikacijski satelit.

- Pristajalni modul Schiaparelli bo prvenstveno namenjen preizkusu pristajalne in zaščitne tehnologije, ki bo uporabljena v misiji ESA v letih 2020 in 2021. Takrat bo evropska vesoljska agencija na površje rdečega planeta poslala tudi robotsko vozilce. 

Ultimativni cilj projekta ExoMars pa je iskanje znakov morebitnega življenja na površini ali v atmosferi Marsa.

TGO (levo) in Schiaparelli (desno) sta do Marsa sedem mesecev potovala skupaj, v nedeljo, 16. oktobra, pa sta se plovili ločili in pot nadaljevali vsako zase. Foto: ESA

Kako je potekal pristanek sonde Schiaparelli na površino Marsa

Proces pristajanja se je začel ob 16.42 po našem času, ko je Schiaparelli začel vstopati v zgornji sloj Marsove atmosfere. Takrat je potoval s hitrostjo približno 21 tisoč kilometrov na uro:

14:43 UT: According to nominal timeline, Schiaparelli should now be undergoing maximum heating #ExoMars pic.twitter.com/tkLAClYmw9

— ESA_Schiaparelli (@ESA_EDM) October 19, 2016

Hitrost Schiaparellija se je zaradi trenja, ki ga je povzročila Marsova atmosfera, zmanjšala na približno 1.650 kilometrov na uro. Dodatno ga je zaviralo padalo, ki se je sprožilo približno 11 kilometrov nad površino Marsa. 

14:45 UT: According to nominal timeline, Schiaparelli should now be deploying parachute #ExoMars pic.twitter.com/zoiIZQbAlL

— ESA_Schiaparelli (@ESA_EDM) October 19, 2016

Schiaparelli je videti kot v aluminijasto folijo zavit leteči krožnik. Takšen mora biti zaradi zaščite pred toploto, saj se bo njegova zunanjost ob vstopu v Marsovo atmosfero segrela na okrog 1.500 stopinj Celzija. Če ne bi bilo zaščitnega plašča, bi ga lahko poškodoval tudi marsovski pesek, ki ga bo v atmosferi v izobilju, saj Schiaparelli na obisk prihaja ravno v času peščenih viharjev.  Foto: ESA

Ko se je pristajalni modul Schiaparelli površju Marsa zelo približal, se je vklopil še raketni zaviralni sistem, ki je njegovo hitrost zmanjšal na vsega sedem kilometrov na uro. 

14:48UT: According to nominal timeline, Schiaparelli should have switched off thrusters to touchdown on #Mars surface! stay tuned.. #ExoMars pic.twitter.com/GMSHcD7xUm

— ESA_Schiaparelli (@ESA_EDM) October 19, 2016

Schiaparelli je nato z višine kakšnih dveh metrov treščil ob tla, a mu ne bi smelo biti hudega – oblikovan je namreč tako, da se njegov spodnji del zmečka in prepreči poškodbe zgornjega.  

Celoten postopek pristajanja je po napovedih evropske vesoljske agencije trajal okrog šest minut. Če je šlo vse tako, kot bi moralo, bomo zaradi tehničnih težav izvedeli šele v četrtek dopoldan in ne danes, kot je bilo predvideno. 

2,4 metra širok in skoraj 600 kilogramov težek Schiaparelli je s pristankom na Marsu uspešno opravil glavnino svoje misije. Opravil bo sicer nekaj analiz površja in jih posredoval plovilu TGO (na fotografiji), a tega ne bo počel prav dolgo, saj ga bodo baterije na krovu pri življenju ohranjale le nekaj dni. Foto: ESA

Iz evropske vesoljske agencije so med čakanjem na informacijo o pristanku Schiaparellija sporočili, da se je plovilo TGO uspešno utirilo v orbito okrog rdečega planeta:

YES! CONFIRMED! I'm in Mars orbit! #ExoMars pic.twitter.com/9qsegy8Hh2

— ExoMars orbiter (@ESA_TGO) October 19, 2016