Veverice uničujejo podatkovna središča

Pričakovali bi, da so za izpade elektrike, ugasnjene strežnike in poškodovana podatkovna središča krive strele in druge vremenske razmere, a iz ZDA poročajo, da so med pogostimi krivci kar glodavci. Nevihte bi še razumeli … Del spletnega vsakdana je, da se kvarijo strežniki, da so spletne strani nedosegljive in da je delovanje spletnih storitev onemogočeno. Pred dvema tednoma je na primer nehala delovati storitev Netflix zaradi nevihte na vzhodni obali ZDA, v kateri se je rezervni generator Amazona prepozno vklopil, da bi preprečil izpad.

… a tudi veverice niso od muh A nevihte niso edina okoliščina, ki para živce spletnim uporabnikom. Podjetje Level 3 Communications, ki se ukvarja z zagotavljanjem spletne infrastrukture, poroča, da kar 17 odstotkov škode na optičnih kablih povzročijo veverice.

Te žvečijo praktično vse, kar jim pride pod zobe, včasih v svojo škodo tudi električne kable. Pred dvema letoma so veverice prežvečile ključne optične kable in povzročile izpad delovanja polovice Yahoojevega podatkovnega središča v Santa Clari v Kaliforniji.

Veverice so tako presenetljivo pogosti krivci za takšno in drugačno nedelovanje podatkovnih središč, po besedah strokovnjaka Stevena Heberta naj bi šlo v večini primerov za sivo drevesno veverico, ki pozimi ne spi in je zato lahko na preži za ranljivimi kabli vse leto.

Poleg veveric še lovci, tatovi in zdolgočaseni delavci Problematični so tudi lovci, ki v primeru slabega ulova iz dolgčasa začnejo streljati v električno napeljavo. To so ugotovili tudi pri Googlu, saj so v njihovem 600 milijonov dolarjev vrednem podatkovnem središču v Oregonu ob vsakem začetku lovske sezone opazili poškodbe kablov in rajši investirali v podzemne napeljave.

Še eden od banalnih razlogov za poškodbe kablov so veliki, svetleči rdeči gumbi ali sindrom žarenja. V začetku tisočletja se je namreč v Severni Karolini zgodil naslednji primer: 15 tehnikov je več mesecev vzpostavljalo podatkovno središče v eni izmed bank. Ker so bili pod časovnim pritiskom, so nekateri morali delati tudi v nočni izmeni. Eden od mladincev je med premorom iz samega dolgčasa pritisnil na velik rdeč gumb, da bi videl, čemu je namenjen. Šlo je za gumb, ki v nujnih primerih izklopi celotno podatkovno središče, kar je pomenilo, da je celoten sistem banke ugasnil, trenutki dolgčasa pa so banko stali 30 milijonov dolarjev.

Tatovi se ne zmenijo za komunikacijsko infrastrukturo Medtem ko v ZDA nekaj izpadov elektrike v podatkovnih središčih povzročijo tudi eksplozije, ki jih sprožijo pršilniki za zalivanje trave, na Danskem poročajo o okvarah, ko tatovi pri vdoru v prostore luknjajo stene in pri tem poškodujejo tudi napeljavo.

Polhi na Krvavcu in Trojanah Pri nas niso grožnja veverice, so pa polhi, so nam pojasnili na sektorju za fiksno dostopovno omrežje Telekoma Slovenije. Na srečo gre bolj za posamezne primere, so nam še povedali, a tega pojava nikakor ne gre zanemariti. Zadnji tovrstni primer so imeli na Krvavcu, ko je škodo utrpel optični kabel med postajama žičnice: polhi so prišli v cev in se z zobmi lotili kabla. Večkrat so se s polhi in dejanji njihovih zob srečali še pri Trojanah na optični magistrali med Ljubljano in Celjem.

Proti polhom se borijo s strupi, ki jih nameščajo v cevi z optičnimi kabli, a so polhi zelo trdoživi in prilagodljivi, zato ni mogoče napovedati, kje bodo naslednjič udarili. Pravzaprav je edina učinkovita rešitev uporaba kablov iz materialov, ki polhom ne dišijo.