Ponedeljek, 1. 6. 2020, 18.01
2 meseca, 2 tedna
Microsoftov prodor umetne inteligence v svet medijev – drzen ali nevaren?
Umetna inteligenca prevzema urejanje medijev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,17
Microsoft je prepričan, da njegove medije lahko urejajo zgolj računalniki.
Novice na domačih straneh spletnega mesta MSN in Microsoftovega brskalnika Edge bodo od julija namesto novinarjev in urednikov urejali algoritmi umetne inteligence.
Microsoftova sprememba pomeni, da bo moralo dobrih 50 novinarjev in urednikov v ZDA, približno 30 v Združenem kraljestvu in še več deset drugod po svetu, ki so do zdaj skrbeli za te vsebine, poiskati druge službe.
Ne potrebujemo vas več, vaše delo zdaj lahko opravljajo računalniški roboti, so jim sporočili.
Katere poklice lahko nadomesti računalnik?
Umetna inteligenca je dodobra pretresla trg delovne sile. Nekateri poklici so postali odvečni, drugi nastajajo, mnogi se spreminjajo. V splošnem pa velja, da poklicev, kjer je veliko ustvarjalnosti in človeške dodane vrednosti, še tako inteligentni računalniki ne morejo zlahka nadomestiti.
Toda videti je, da se te opredelitve spreminjajo in da umetna inteligenca vendarle prihaja tudi v medije. Dejstvo, da so algoritmi umetne inteligence bolj razviti za velike svetovne jezike, je lahko obenem varovalka, da morda slovenskih medijev kmalu le ne bodo ustvarjali računalniki.
Spoštovanje visokih medijskih standardov (ni) ogroženo
Microsoft ni edini, ki novinarje in urednike nadomešča z umetno inteligenco. Globalni zasuk od uredniško vodenega posodabljanja informativnih vsebin v smer računalnikov je v zadnjem času dobil še večji zamah.
Zaposleni, ki so od Microsofta prejeli slabo novico, vztrajajo, da so pri svojem delu spoštovali zelo stroge uredniške smernice, kar je bralce, zlasti najmlajše, varovalo pred nasilnimi in drugače neprimernimi vsebinami, in s tem nakazujejo, da ne zaupajo, ali bo računalnik še naprej spoštoval te visoke standarde.
Boj za oglaševalske prihodke
Novinarji in uredniki tiskovne agencije, ki je delala za Microsoft, niso ustvarjali izvirnih zgodb, a so vendarle izvajali uredniški nadzor. Izbirali so namreč zgodbe izbranih medijev in urejali vsebino in predvsem naslove za svoj format.
Tako urejene vsebine je Microsoft objavljal na svojih platformah in je delil pripadajoče oglaševalske prihodke z izvirnimi avtorji.
Bralci bi brezplačne medije, a novice ne nastanejo iz nič
Kmalu odvečni sodelavci so prepričani, da je ravno tak model ustvarjal jasnost in primernost naslovov, pluralizacijo političnih mnenj, filtriranje nezanesljivih in spornih zgodb in izpostavljanje zanimivih vsebin iz manjših medijev, ki sami ne bi mogli zlahka vzpostaviti večje vidnosti.
Med njimi so tako izkušeni "stari mački" z dolgoletnimi izkušnjami kot tudi mlajši, vsem pa je skupno, da bodo v medijski panogi, ki se že dalj časa neusmiljeno krči pod pritiski zmanjševanja stroškov, težko našli zanesljivo delovno mesto. Za to je v precejšnji meri kriv ravno internet, ki je bralce navadil, da so zgodbe in informacije v medijih brezplačni ne glede na to, da njihov nastanek nikakor ni brezplačen.
Ne sklicujejo se na pandemijo, a je ta vendarle pohabila medije
Pri Microsoftu so pojasnili, da ta odločitev ni posledica pandemije. Pravijo, da kot vsako podjetje redno vrednotijo svoje poslovanje, kar lahko pripelje do povečane naložbe na nekaterih področjih, na drugi pa delni ali popolni umik.
Toda pandemija je ustvarila pravo razdejanje (tudi) v medijskem svetu. Mnogi mediji (tudi naš) so močno odvisni od oglaševalskih prihodkov, ki so se praktično vsem medijem vseh vrst po vsem svetu v obdobju pandemije močno zmanjšali – tudi za 80 odstotkov.
Četrt stoletja Microsoftovih medijskih izkušenj
Microsoft je svoj prvi medijski portal MSN (Microsoft Network) zagnal že davnega leta 1995. Pred dvema letoma so ob zagonu svoje informativne storitve Microsoft News poudarjali, da pri pripravi vsebin zanjo sodeluje več kot 800 urednikov iz 50 lokacij po vsem svetu.
V zadnjih mesecih pa Microsoft krepi vpletenost umetne inteligence pri ustvarjanju storitve Microsoft News. Ne le, da umetna inteligenca prevzema izbor in obdelavo vsebin, temveč tudi predlaga fotografije, ki naj bi jih (za zdaj še zaposleni) živi uredniki prilagali objavam. Toda že od julija bodo računalniki prevzeli prav vse vajeti tovrstnega urejanja novic.
