Umetna inteligenca premaguje ovire, ki jih medicina ne more

Priznani britanski fizik Stephen Hawking ustvarja vrhunske znanstvene rezultate, čeprav ga je bolezen priklenila na invalidski voziček in čeprav je dar govora izgubil že pred skoraj tremi desetletji. Zaradi bolezni motoričnega nevrona in amiotrofične lateralne skleroze (ALS) – progresivne nevrološke bolezni, zaradi katere mu odpovedujejo mišice – je skoraj popolnoma paraliziran. Z zunanjim svetom lahko komunicira s pomočjo tehnoloških pripomočkov, med katerimi je tudi računalniški sintetizator govora.

"Medicina me ne more pozdraviti, zaradi česar se zanašam na tehnologijo, da mi pomaga komunicirati in živeti," je povedal Hawking. Bolezni motoričnega nevrona vplivajo na prostovoljne mišične aktivnosti, kot so govor, hoja, požiranje in premikanje. Bolezen napreduje in tako povečuje invalidnost obolelih.

Novo upanje za tri milijone bolnikov

Njegovo komunikacijo so poskusili olajšati z novim inteligentnim sistemom oziroma komunikacijsko platformo, ki so jo skupaj s Hawkingom in njegovimi povratnimi informacijami tri leta razvijali v laboratorijih ameriškega podjetja Intel. Zahvaljujoč Intelovemu programskemu uporabniškemu vmesniku Hawking zdaj lahko tipka dvakrat hitreje, pri nekaterih pogostih opravilih, kot so brskanje po spletu, e-pošta in delo z dokumenti, pa je pohitritev tudi do desetkratna.

Z integracijo programske opreme SwiftKey istoimenskega britanskega ponudnika jezikovnih tehnologij se sistem uči, kako Hawking razmišlja, in na podlagi tega predlaga besede, ki bi jih lahko v nekem trenutku uporabil. Zaradi tega bo Hawking za enako količino informacij tipkal do petine manj znakov.

Tehnološka novost, ki jo od nedavnega uporablja Hawking namesto skoraj 20 let starega predhodnika, odpira tudi nove možnosti za večjo neodvisnost treh milijonov ljudi, ki so jih prizadele tetraplegija ali bolezen motoričnega nevrona. Intel obljublja, da bo prilagodljiva platforma ACAT (Assistive Context Aware Toolkit) raziskovalcem in tehnologom brezplačno na voljo januarja.

Uporabniški vmesnik je namreč prilagodljiv in omogoča razvoj rešitev, ki jih upravljajo dotiki, mežikanje, premiki obrvi ali druge aktivnosti uporabnikov.

Grožnja je …

Toda Hawking ob svojem novem orodju ponovno opozarja, da bi lahko nadaljnji razvoj umetne inteligence resno ogrozil človeštvo.

Pri svojem razmišljanju ni osamljen: tudi Elon Musk, človek, ki stoji za podjetjem Tesla Motors, je dejal, da je umetna inteligenca največja grožnja našemu obstoju in da mora biti človeštvo glede umetne inteligence zelo previdno. Musk sicer ni nasprotnik umetne inteligence, saj njen razvoj tudi sam izdatno podpira, le opozarja, da mora biti ta razvoj skrben in nadzorovan.

Prvi znanstvenik, ki je glasno razmišljal, da bo umetna inteligenca pokopala človeštvo, je bil matematik Vernor Vinge z univerze ameriškega mesta San Diego. Leta 1993 je na enem od znanstvenih simpozijev v ZDA predaval, da bomo v tridesetih letih od takrat imeli tehnološke zmogljivosti za ustvarjanje nadčloveške inteligence, a da bo kmalu za tem konec človeške ere

. ... grožnje ni

Strahovi glede umetne inteligence so močno pretirani, je za Live Science povedal vodja oddelka za umetno inteligenco pri ameriškem razvijalcu programske opreme Nuance Charlie Ortiz.

Ti po njegovem prepričanju deloma izvirajo iz predpostavke, da bodo z razvojem pametnih strojev ti želeli prizadeti ali celo uničiti človeštvo, nemogoče pa je tudi opredeliti, kdaj se bo umetna inteligenca, če sploh kdaj, lahko povsem primerjala z naravno. "To se ne bo zgodilo jutri," je še povedal Ortiz.