To se je zgodilo samo eni osebi v zgodovini človeštva

Novembra 1954 je Američanka Ann Hodges postala do zdaj edini človek v zgodovini, ki ga je zadel in poškodoval meteorit. A več težav kot s poškodbo je imela s pravdo o lastništvu meteorita. 

Ann Hodges 30. novembra 1954 med zdravniškim pregledom. Zaradi udarca meteorita je imela na boku veliko modrico. Foto: Getty Ann Hodges 30. novembra 1954 med zdravniškim pregledom. Zaradi udarca meteorita je imela na boku veliko modrico. Foto: Getty

Sredi dneva je skozi streho kmečke hiše v kraju Oak Grove v ameriški zvezni državi Alabama priletel kot grenivka velik meteorit, se odbil od lesenega radijskega sprejemnika in spečo Ann Hodges zadel v bok. Kljub silovitosti trka presenetljivo ni bila huje poškodovana, imela je le udarnino na medenici. Normalno je hodila še isti dan. 

Ljudje zaradi meteorita prestrašeni, da so jih napadli Sovjeti

Meteorit je tisti dan, 30. novembra 1954, v kar treh ameriških zveznih državah povzročil paniko. Ker je na nebu pustil gorečo sled in dim ter v atmosferi eksplodiral (pri čemer se je razletel na manjše kose, eden od njih je zadel gospo Hodges), so številni mislili, da je Sovjetska zveza ZDA napadla z jedrskim orožjem.

Padec meteorita se je zgodil ravno ob prvih resnih političnih zaostritvah med ZDA in Sovjetsko zvezo, v obdobju, ki mu danes pravimo hladna vojna. Na fotografiji Ann Hodges med pregledom meteorita s predstavniki lokalnih oblasti. Padec meteorita se je zgodil ravno ob prvih resnih političnih zaostritvah med ZDA in Sovjetsko zvezo, v obdobju, ki mu danes pravimo hladna vojna. Na fotografiji Ann Hodges med pregledom meteorita s predstavniki lokalnih oblasti.

Gospe Hodges je meteorit prinesel samo gorje

Ann Hodges se je po bližnjem srečanju z meteoritom bolj kot s celjenjem ran in okrevanjem ukvarjala z edinstveno pravdo. Komu je pripadal meteorit, ki je pozneje dobil ime Sylacauga (po bližnjem mestu) in ga je v začasno varstvo prevzela ameriška vojska?

Gospa Hodges je trdila, da njej in njenemu možu Eugenu, zase ga je hotel tudi posestnik Bertie Guy, na čigar zemlji sta imela hišo postavljeno zakonca Hodges. Prišlo je tudi precej ponudb zasebnih zbirateljev in znanstvenih institucij.

Ann Hodges in Eugene Hodges z meteoritom Sylacauga. Ann Hodges in Eugene Hodges z meteoritom Sylacauga.

Nazadnje sta ga v trajno last dobila Hodgesova. Da jima ga je prepustil, sta Bertieju Guyu plačala 500 dolarjev. To je bilo več kot eno leto po incidentu in meteorit takrat ni več zanimal nikogar. Ker ni bilo kupcev, ga je Ann podarila muzeju naravne zgodovine v Alabami:

Sama je zaradi neuspešne prodaje meteorita doživela živčni zlom. Leta 1964 jo je zapustil še mož, hudo ji je začelo pešati zdravje. Umrla je leta 1972 zaradi odpovedi ledvic. 

Kaj in čigav pa je kamen na spodnji fotografiji?

Več sreče s Sylacaugo je imel kmet Julius Kempis McKinney, ki je dan po tem, ko je kamen iz vesolja zadel Ann Hodges, našel drugi del meteorita (spomnimo, ob vstopu v atmosfero ga je razneslo). Za toliko denarja, da si je Kempis McKinney lahko kupil novo hišo in avto, ga je odkupil odvetnik iz mesta Indianapolis in ga daroval ameriškemu združenju muzejev Smithsonian. Več sreče s Sylacaugo je imel kmet Julius Kempis McKinney, ki je dan po tem, ko je kamen iz vesolja zadel Ann Hodges, našel drugi del meteorita (spomnimo, ob vstopu v atmosfero ga je razneslo). Za toliko denarja, da si je Kempis McKinney lahko kupil novo hišo in avto, ga je odkupil odvetnik iz mesta Indianapolis in ga daroval ameriškemu združenju muzejev Smithsonian.

Kolikšna je verjetnost, da me zadene meteorit?

Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa so pred nekaj leti izračunali, da je možnosti, da meteorit vsak dan zadane vsaj enega človeka (od okrog sedmih milijard ob domnevi, da en človek zaseda en kvadratni meter), okrog 1 proti 3.200. Na naš planet namreč vsak dan pade okrog 100 ton kamenja iz vesolja, a velika večina zgori že v atmosferi.

Koliko pa je možnosti, da meteorit luknjo izvrta v točno določeno glavo, na primer avtorjevo?

Površina Zemlje je okrog 500 milijonov kvadratnih kilometrov. Če upoštevamo prejšnjo predpostavko, da en človek zaseda en kvadratni meter in da lahko meteorit pade povsem naključno, torej na katerega koli od vseh kvadratnih metrov na Zemlji, je možnosti za to približno 1 proti 20 bilijonov (20.000.000.000.000 ali 20 tisoč milijard). 

Verjetnost je v praksi še malce manjša, saj povprečen človek večino časa ne zaseda enega kvadratnega metra, veliko pa nas večji del dneva preživi pod trdno betonsko streho (med delom in spanjem, na primer).  Verjetnost je v praksi še malce manjša, saj povprečen človek večino časa ne zaseda enega kvadratnega metra, veliko pa nas večji del dneva preživi pod trdno betonsko streho (med delom in spanjem, na primer).  Foto: Thinkstock

Za primerjavo: 1 proti 20 bilijonov pomeni, da imamo boljše možnosti, da dvakrat zapored zadenemo glavni dobitek na loteriji ali pa da kovanec več kot 40-krat zaporedoma frcnemo tako, da pristane na cifri. 

Sorodne vsebine

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Popularno

Vroči članki

Najbolj brano